<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99390"><dc:title>Nemška manjšina v Romuniji in Herta Müller</dc:title><dc:creator>Lenarčič,	Meta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferenc,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literatura in zgodovina</dc:subject><dc:subject>nemška književnost</dc:subject><dc:subject>Romunija</dc:subject><dc:subject>Nemci</dc:subject><dc:subject>narodne manjšine</dc:subject><dc:subject>nacizem</dc:subject><dc:subject>komunizem</dc:subject><dc:subject>diplomsko delo</dc:subject><dc:description>Nemška manjšina v Romuniji je razpršena v 6 regij: Transilvanija, Banat, Satu Mare, Bukovina, Besarabija, Dobrudža ter na območje t.i. starega kraljestva. Od 12. stoletja naprej so nemški naseljenci iz matične domovine v te regije prihajali na povabilo različnih kraljev, ki so želeli območja naseliti bodisi zaradi upada prebivalstva po vojnah s Turki bodisi zaradi želje po večji in boljši obdelavi rodovitne zemlje in rudniških bogastev. Popisi prebivalstva pričajo o velikem številu Nemcev na tem območju, ki pa so se po drugi svetovni vojni ter nato padcu komunizma zaradi množičnih selitev znatno zmanjšali. Med 2. svetovno vojno so v želji po večji priznanosti znotraj Romunije simpatizirali z idejami Tretjega rajha, imeli podobne strankarske podmladke, moški pa so vstopali v nemško vojsko. Za to ravnanje je po koncu vojne manjšina plačala visoko ceno v obliki diskriminacij, deportacij v taborišča Sovjetske zveze in visokega nadzora obstoječih skupnosti. Obdobje komunizma, ki je sledilo, je v teoriji odobravalo manjšine, ki so z oblastjo sodelovale, saj so bili vsi potrebni za izgradnjo "nove domovine" - splošno pomanjkanje in represalije, ki so pestile romunsko prebivalstvo, so enakomerno padale tudi na ramena manjšin. Od konca vojne ter praktično do današnjega dne, se odvija emigracija prebivalstva v Nemčijo, kar je številčno manjšino že močno zdesetkalo. V eni izmed prej omenjenih regij, v Banatu, se je rodila tudi pisateljica Herta Müller, katere dela Lisica je bila takrat že lovec, Danes se raje ne bi srečala, Živalsko srce ter Zaziban dih tematizirajo obdobje terorja med/po drugi svetovni vojni, predvsem pa čas vladavine diktatorja Nicolaea Caeusescuja. Zaradi pritiska s strani države pa tudi lastne skupnosti, se je Müllerjeva konec 80-ih preselila v Nemčijo, kjer živi in deluje danes, njena dela pa (v času pisanja te diplome) ostajajo zavezana uprizarjanju nemogočega vsakdana v diktaturi.</dc:description><dc:publisher>[M. Lenarčič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-01-23 13:39:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99390</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
