<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99364"><dc:title>Protimikrobno delovanje kisov in ocetne kisline</dc:title><dc:creator>Lovrač,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godič Torkar,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kis</dc:subject><dc:subject>ocetna kislina</dc:subject><dc:subject>protimikrobno delovanje</dc:subject><dc:subject>baktericidno delovanje</dc:subject><dc:subject>bakteriostatično delovanje</dc:subject><dc:description>Uvod: V različnih panogah je treba v okviru dobre higienske prakse delovne površine in pripomočke ustrezno čistiti in še dodatno razkuževati. S čiščenjem odstranimo s površin vidne nečistoče organskega in anorganskega izvora. Z razkuževanjem pa odstranimo večino ali vse prisotne mikroorganizme s površin, z izjemo spor. Nekatera razkužila vsebujejo spojine, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in na okolje. Vse pogosteje zato posegamo po alternativnih proizvodih, kamor uvrščamo tudi kis. Kis nastane s fermentacijo alkohola in alkoholnih pijač. V kisu prevladuje monokarboksilna ocetna kislina, prisotne pa so tudi druge snovi, kar je odvisno od vrste fermentacije. Da je protimikrobno sredstvo učinkovito, mora po definiciji znižati število mikroorganizmov na vsaj 5 log10 v 5 do 10 minutah oziroma vsaj 3 log10 v 30 sekundah. Namen dela: Preveriti zaviralni učinek komercialno dostopnih kisov in ocetne kisline na različnih po Gramu pozitivnih in negativnih bakterijah ter glivah. Metode: Pri preučevanju delovanja kisov in ocetne kisline na standardnih bakterijskih in glivnih sevih smo uporabili difuzijsko metodo z diski, razredčevalno metodo, vpliv kisov na časovno krivuljo odmiranja mikroorganizmov v suspenziji (suspenzijski test), površinski test z delovanjem kisov na mikroorganizme na površinah in postopek spiranja kisov po delovanju na mikroorganizme z membransko filtracijo. Rezultati: Kisi in ocetna kislina so bili najučinkovitejši proti sevu Microccocus luteus. Najbolj odporni pa so bili sevi Escherichia coli, Staphylococcus aureus in Bacillus cereus. Povprečno pri vseh metodah je bil najučinkovitejši 9 % alkoholni kis, medtem ko je bila 1 % ocetna kislina najmanj učinkovita. Razprava in zaključek: Uporabljeni testni mikroorganizmi so bili različno občutljivi za delovanje kisov in ocetne kisline. Pri skoraj vseh metodah in proti uporabljenim testnim mikroorganizmom so kisi in ocetna kislina delovali bakteriostatično, redko baktericidno. V večini primerov je bil boljši protimikrobni učinek pogojen z višjo deklarirano stopnjo kislosti kisa.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-01-20 07:15:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99364</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
