<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99356"><dc:title>Agroturizem kot potencial za prostorski razvoj zapuščenega kmetijskega območja pri Crikvenici na Hrvaškem</dc:title><dc:creator>Puhalo,	Danko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matjašec,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Udovč,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>krajinska arhitektura</dc:subject><dc:subject>agrozona</dc:subject><dc:subject>turizem na kmetiji</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>krožna pot</dc:subject><dc:subject>Crikvenica</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja z razvojem zapuščenega kmetijskega območja pri Crikvenici na Hrvaškem. Izvedene analize dokazujejo, da obstaja upravičen potencial za razvoj širšega mestnega območja, kakor tudi za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev s stalnim ohranjanjem obstoječega zelenja in povečanjem števila zelenih površin znotraj mesta ter s preprečevanjem nadaljnje gradnje in pustošenja obalnega območja, kakor tudi z obogatitvijo turistične ponudbe, ki je za to območje zelo pomembna. Agrozono spremlja tudi ideja krožne poti, ki povezuje znamenitosti in druge naravne danosti Crikvenice in sosednje Vinodolske občine. Z revitalizacijo nekdanje avtohtone nravi tega območja tradicije obdelovanja zemlje, se želi predvsem zagotoviti dodatno kakovost življenja prebivalstva in hkrati izboljšati okolje za turiste. Rešitev predvideva ureditev kmetijskih zemljišč, ki bi vsebovala lokalno tipične nasade, večinoma razporejene v smeri severozahod - jugozahod (učinek značilnih vetrov), a hkrati tudi individualno glede na naklon terena in ostale vzgojne potrebe. Razpored polj je oblikovan glede na kulturno dediščino (suhozidovi), gojenje pridelkov zato poteka skladno z njihovo gradnjo.  Skozi območje potekata dve večji, vsebinsko urejeni pešpoti, ki tvorita okostje celotnega območja. Na njima se nahaja večina vsebin: informacijske točke, predelovalnica za grozdje, vinske kleti in prostori za degustacijo, sušilnice aromatičnih zelišč in fig, mlin za olive, gostinski objekti, delavnice in odprte prodajne stojnice za degustacijo izdelkov neposredno z njiv. Ob vsem navedenem pa obstaja še mreža intervencijskih poti, ki olajšuje dostop do kmetijskih površin. Z aktiviranjem agrozone in ideje krožne poti bi poleg vsega naštetega, prispevali še k povezanosti precej razdrobljene obale in njenega zaledja. To bi  pomenilo prostor za afirmacijo celotnega območja, kot tudi za ustvarjanje novih vsebin, kar bi v končni fazi pomenilo splošni napredek za mesto in njegovo prebivalstvo.</dc:description><dc:publisher>[D. Puhalo]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-01-19 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99356</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
