<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99350"><dc:title>Fasadna konstrukcija iz mreže kablov za jekleni stolp za  shranjevanje energije v Heidelbergu</dc:title><dc:creator>Pergarec,	Samo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brank,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stockhusen,	Knut	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lahke konstrukcije</dc:subject><dc:subject>iskanje oblike</dc:subject><dc:subject>kabli</dc:subject><dc:subject>mreže kablov</dc:subject><dc:subject>prednapetje</dc:subject><dc:subject>fasade</dc:subject><dc:subject>Rhinoceros</dc:subject><dc:subject>Grasshopper</dc:subject><dc:description>Glavna tematika naloge so prednapete kabelske mreže. V osnovi je delo razdeljeno na dva 
segmenta. V prvem so obravnavane teoretične osnove lahkih prednapetih konstrukcij 
(prednapetih membran in kabelskih mrež) ter principi njihovega delovanja. Natezne 
konstrukcije so nato klasificirane glede na njihovo Gaussovo ukrivljenost. Prikazan je 
pomemben pojem dvojne ukrivljenosti (antiklastična geometrija). V procesu projektiranja je 
faza iskanja oblike (ang. form-finding) zelo pomembna. Trije načini iskanja optimalne 
geometrije nateznih konstrukcij so opisani bolj podrobno (dinamična relaksacija, metoda 
prehodne togosti in metoda gostote sil). Obravnavan je tudi enostaven primer iskanja oblike 
hiperboloidne kabelske mreže v programskem okolju Rhinoceros z vtičnikoma Grasshopper in 
Kangaroo. Na koncu prvega dela je predstavljen še projektantski biro schlaich bergermann 
partner iz Stuttgarta, kjer je avtor eno leto preživel na praktičnem usposabljanju. 

V drugem delu je obravnavan projekt prednapete kabelske fasadne konstrukcije stolpa za 
shranjevanje energije pod imenom Energie- und Zukunftsspeicher Heidelberg (slov. Energijski 
hranilnik prihodnosti Heidelberg). Avtor je na projektu sodeloval v fazi začetnih študij 
izvedljivosti ter projektiranja. Opisani so glavni sestavni deli konstrukcijskega sistema – jeklena 
krona na vrhu, spiralni nosilec, ki se vije okoli stolpa, ter kabelska fasada, napeta med krono 
in tlemi. Na kratko je obravnavano iskanje oblike. Nato so predstavljeni vsi obtežni primeri in 
obtežne kombinacije. Posebnosti, na katere je potrebno paziti pri projektiranju tovrstnih 
konstrukcij, so npr. lezenje kablov zaradi visokih nateznih sil, deformacije mreže ob zunanjih 
obtežbah, minimizacija števila kablov, ki bi utegnili postati razbremenjeni, ipd. Za konec je 
predstavljenih še nekaj detajlov, kot so npr. vpetje kablov v beton, kabelske objemke, fasadni 
paneli.</dc:description><dc:publisher>[S. Pergarec]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-01-18 07:15:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99350</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
