Skladnost množičnega nadzora s strani držav z mednarodnim pravomKončan, Ema Patricija (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) množični nadzorvohunjenje v mednarodnem pravukibernetski prostorčlovekove pravicedržavna suverenostprepoved intervencijeMnožični nadzor je v zadnjih letih postal sredstvo za doseganje varnostnih in drugih interesov držav. Kljub temu pa je obseg tega nadzora presenetil celotno mednarodno skupnost. Množični nadzor sem v magistrskem diplomskem delu razdelila na zunanji in notranji, pri tem pa je zunanji množični nadzor v svojem bistvu oblika vohunjenja med državami. Teorija ponuja tri različne poglede na mednarodnopravno ureditev vohunjenja: teorijo o prepovedi vohunjenja v mednarodnem pravu, teorijo o zakonitosti vohunjenja v mednarodnem pravu ter teorijo o posebnem mednarodnopravnem statusu vohunjenja po analogiji z zadevo SS Lotus. Del diplomske naloge je posvečen tudi vprašanju uporabljivosti obstoječih pravil mednarodnega prava na praksi množičnega nadzora in temu, ali je kibernetski prostor sploh regulirano območje. Mnenja avtorjev o tem, ali vohunjenje krši državno suverenost in prepoved intervencije so deljena, prav tako pa se o tem vprašanju še ni izreko nobeno mednarodno sodišče. Zelo pomembno vprašanje v tem delu je, ali zunanji množični nadzor držav krši človekove pravice, varovane v mednarodnih pogodbah. Tudi na to vprašanje mednarodna sodna praksa še ni podala enoznačnega odgovora, teorija pa se vedno bolj približuje stališču, da pomeni nadzorovanje komunikacij tudi čez državne meje poseg v pravico do zasebnosti.20182018-01-11 07:15:13Magistrsko delo/naloga99309sl