<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99207"><dc:title>Potresni obremenitveni test za montažne armiranobetonske hale</dc:title><dc:creator>Babič,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>grajeno okolje</dc:subject><dc:subject>montažne AB-hale</dc:subject><dc:subject>obremenitveni test</dc:subject><dc:subject>potresno tveganje</dc:subject><dc:subject>analiza izgub</dc:subject><dc:subject>sistem ocenjevanja</dc:subject><dc:subject>nekonstrukcijski elementi</dc:subject><dc:subject>negotovost tveganja</dc:subject><dc:subject>ranljivostna analiza</dc:subject><dc:subject>ekonomska izguba</dc:subject><dc:subject>frekvenca porušitve</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>disertacije</dc:subject><dc:description>V disertaciji smo razvili izvirno metodologijo za izvedbo potresnega obremenitvenega testa za montažne armiranobetonske hale na osnovi ciljnega potresnega tveganja. Metodologija vključuje analizo potresnega tveganja in sistem ocenjevanja, ki temelji na primerjavi ocenjenega tveganja z mejami različno sprejemljivega tveganja. Na podlagi ocen, določenih v postopku ocenjevanja, se postavi izid obremenitvenega testa, ki je lahko pozitiven (v primeru ocene AA ali A), pogojno pozitiven (v primeru ocene B) ali negativen (v primeru ocene C). Obremenitveni test je možno izvesti na dveh nivojih zanesljivosti, ki se razlikujeta v številu izvedenih analiz potresnega odziva. Višji nivo zanesljivosti smo aplicirali na tri enoetažne montažne armiranobetonske hale s pomanjkljivimi stiki in z različnimi nekonstrukcijskimi elementi (vertikalnimi paneli, s horizontalnimi paneli oz. z zidanimi polnili). Izid testa je bil v vseh primerih negativen, najslabše pa se je izkazala stavba z vertikalnimi paneli. Slednjo smo uporabili tudi pri izvedbi testa na nižjem nivoju zanesljivosti. Pri tem smo izvedli manj kot odstotek analiz, potrebnih na višjem nivoju, a določili praktično enake rezultate. Potresni obremenitveni test je poleg tega možno uporabiti tudi na nivoju sistema stavb, če so na voljo ustrezna orodja. V ta namen smo v disertaciji določili funkcije ranljivosti za dvanajst razredov stavb, ki so eden od vhodnih podatkov takega obremenitvenega testa, omogočajo pa tudi primerjavo potresnega odziva različnih tipov stavb. Obravnavali smo obstoječe enoetažne montažne armiranobetonske hale s pomanjkljivim projektiranjem na potresno obtežbo, pri tem pa ugotovili, da nekonstrukcijski elementi v obravnavanih stavbah povečujejo potresno tveganje tako z zmanjšanjem mediane kot tudi s povečanjem raztrosa intenzitet pri porušitvi.</dc:description><dc:publisher>[A. Babič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-01-08 12:59:14</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99207</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
