<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99186"><dc:title>Regulacija bančništva v senci v pravu Evropske unije</dc:title><dc:creator>Albreht,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juhart,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bančništvo v senci</dc:subject><dc:subject>sistemsko tveganje</dc:subject><dc:subject>investicijski sklad</dc:subject><dc:subject>listinjenje</dc:subject><dc:subject>posli financiranja z vrednostnimi papirji</dc:subject><dc:subject>OTC izvedeni finančni instrument</dc:subject><dc:subject>makro-bonitetna politika</dc:subject><dc:description>Namen tega magistrskega diplomskega dela je predstaviti tveganja, ki izhajajo iz bančništva v senci ter preveriti, ali so v pravu EU v celoti urejena. Prepoznana so sistemska tveganja bančništva v senci – beg iz finančnih institucij in/ali nelikvidnost, povezanost z reguliranim delom finančnega sistema, čezmeren finančni vzvod, procikličnost in nepreglednost. Zakonodajni predlogi Evropske komisije ter sprejeti zakonodajni akti kažejo, da je v pravu EU zavzet regulatorni pristop z ex ante omejitvami. Z vidika sistemskih tveganj so prikazani relevantni predpisi za kreditne institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice in pozavarovalnice, investicijske sklade ter druge finančne institucije. Iz dela izhaja spoznanje, da je kljub nekaterim odprtim vprašanjem težko govoriti o bančništvu v senci kot pojavu, ki ne bil reguliran udeleženim subjektom in izvajanim dejavnostim primerno.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-01-06 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99186</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
