<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99183"><dc:title>Problematika vloge Ustavnega sodišča pri presoji zakonitosti upravnopravnih aktov</dc:title><dc:creator>KOJIĆ,	MIŠO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>upravni predpisi</dc:subject><dc:subject>ustavno sodišče</dc:subject><dc:subject>ustavnosodna presoja</dc:subject><dc:subject>preobremenjenost</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:subject>Francija</dc:subject><dc:description>Javna uprava so organi in organizacije izvršilne oblasti, ki sodelujejo pri oblikovanju politik in neposredno izvršujejo sprejete politične odločitve. Ključni funkciji javne uprave sta izdajanje podzakonskih predpisov in posamičnih upravnih aktov, ki pomembno vplivajo na način življenja ljudi. Pri tem ima zelo pomembno vlogo Ustavno sodišče, ki skozi ustavnosodno presojo zagotavlja ustavnost in zakonitost predpisov ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot najvišji organ v državi. Prvo varuje skozi presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, drugo pa skozi ustavno pritožbo, kar imenujemo tudi kot sodna kontrola Ustavnega sodišča nad upravnopravnimi akti. To je najpomembnejša pristojnost Ustavnega sodišča, ki ima poleg le-te še veliko drugih pristojnosti, kar njegovo delo še dodatno obremenjuje, zato so se pojavili resni pomisleki glede smiselnosti ustavnosodne presoje upravnopravnih aktov pred Ustavnim sodiščem.
V magistrskem delu je največkrat uporabljena teoretično-deskriptivna metoda in interpretacije že napisane literature, preko katerih se povzemajo in medsebojno primerjajo mnenja različnih avtorjev.
Obravnavana tema prispeva k osvežitvi problematike v smeri razmišljanja, kako razbremeniti Ustavno sodišče. Nanaša se na zadnje obdobje in prikazuje, v kakšnem položaju se je znašlo Ustavno sodišče zaradi preširokih pristojnosti. Študija obsega mednarodno primerjavo s Hrvaško in Francijo, ki imata nekoliko drugačno prakso pri presoji ustavnosti predpisov, kar pa bi lahko bilo v modificirani obliki uporabno tudi za Slovenijo.
Ključne ugotovitve kažejo, da število nerešenih zadev na Ustavnem sodišču v zadnji letih narašča, kar njegovo delo še dodatno otežuje. Zaradi preširokih pristojnosti je potrebna njegova razbremenitev, ki bi se lahko uvedla na podlagi hrvaške in francoske prakse v modificirani obliki.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-01-05 15:02:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99183</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>