Vpliv velike parkljaste divjadi in antropogenih dejavnikov na življenjski prostor dvoživk v visokokraških dinarskih gozdovihKosmač, Marko (Avtor) Krofel, Miha (Mentor) ekosistemski inženirjidvoživkeveliki rastlinojedi parkljarjiantropogene motnjevisokokraški dinarski gozdovimodifikacije habitatovAktivnosti človeka in prostoživečih parkljarjev lahko za dvoživke predstavljajo nevarnost in motnjo, obenem pa lahko zanje ustvarjajo nove vodne habitate. Cilj raziskave je bil izdelati popis združb dvoživk v kalužah, ki so jih ustvarili oziroma jih vzdržujejo prostoživeči parkljarji, in v lužah, ki so nastale zaradi delovanja človeka ob in na gozdnih prometnicah v visokokraških dinarskih gozdovih v Sloveniji. S primerjavo združb v teh vodnih telesih smo neposredno primerjali pomen človeških aktivnosti in parkljarjev za varstvo dvoživk na obravnavanih območjih. Popisali smo 65 umetno nastalih luž in 23 kaluž. Obravnavali smo šest vrst dvoživk in ugotovili, da dvoživke za svoj življenjski prostor uporabljajo tako luže kot kaluže. To kaže na pomen tako parkljarjev kot človeških aktivnosti za to skupino živali, še posebej v kraškem okolju. Število vrst dvoživk je bilo višje v lužah kot v kalužah, enako velja za vrstno številčnost z izjemo navadnega močerada. Ugotovili smo tudi, da vrstna pestrost in številčnost večine vrst narašča z večjim volumnom vodnih teles20172017-12-30 07:15:19Magistrsko delo/naloga99164sl