Značilnosti poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995 - 2014Češarek, Domen (Avtor) Bončina, Andrej (Mentor) gospodarjenjeposekzasebni gozdovirazdrobljenost posestiAnalizirali smo značilnosti poseka drevja v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995–2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16234). S testom Anova smo analizirali vpliv razdrobljenosti zasebne posesti (povprečna velikost parcel, povprečna velikost posesti in število (so)lastnikov v odseku) na povprečni letni hektarski posek v odseku (m3/ha). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na višino (letni hektarski posek) in strukturo poseka (srednje posekano drevo, letni sanitarni posek). Uporabili smo podatkovne baze Zavoda za gozdove Slovenije in Skupine za urejanje gozdov in biometrijo ter analize izpeljali s programoma Mapinfo in SPSS. Ugotovili smo, da razdrobljenost posesti vpliva na posek, saj je z naraščanjem velikosti parcele in posesti naraščal tudi posek, medtem ko se je z večanjem števila (so)lastnikov v odseku zmanjševal. Izmed proučevanih dejavnikov na višino poseka pozitivno vplivajo: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, velikost parcele, razdalja do gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Negativen vpliv pa imajo: naklon, razdalja do ceste in naselja, število (so)lastnikov, potencialni delež smreke v odseku in delež sukcesijskih stadijev v odseku. Na srednje drevo ima največji pozitiven vpliv potencialna produkcijska sposobnost rastišča in največji negativen vpliv razdalja do ceste. Na letni sanitarni posek pa ima največji pozitiven vpliv delež smreke v odseku in največji negativen vpliv naklon.20172017-12-30 07:15:03Magistrsko delo/naloga99162sl