<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99152"><dc:title>Vpliv zaznavanja kvoruma na sintezo skupnih dobrin pri bakteriji Bacillus subtilis</dc:title><dc:creator>Skočir,	Erika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Danevčič,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaznavanje kvoruma</dc:subject><dc:subject>skupne dobrine</dc:subject><dc:subject>zunajcelične proteaze</dc:subject><dc:subject>Bacillus subtilis</dc:subject><dc:subject>proteazna aktivnost</dc:subject><dc:description>Bakterija Bacillus subtilis je znana po tem, da je sposobna iz celice izločati velike količine različnih produktov kot skupnih dobrin. V nalogi nas je zanimalo, če je izločanje teh skupnih dobrin regulirano s sistemom za zaznavanje kvoruma (QS), kot je to pri nekaterih drugih bakterijskih vrstah. Kot primer skupne dobrine smo vzeli zunajcelične proteaze, ki so enostavne za merjenje in dobro preučene, saj se jih industijsko že veliko časa pridobiva s pomočjo določenih vrst iz rodu Bacillus. Med seboj smo primerjali divji tip naravnega izolata ter dve mutanti, ki imata prekinjena gena comQ in degQ. Prvi sodeluje pri procesiranju signalov za zaznavanje kvoruma, drugi pri sintezi zunajceličnih proteaz. Najprej smo preizkusili različna gojišča, ki so vsebovala različne kombinacije virov hranil, in primerjali hitrost rasti, sposobnost sinteze in izločanja zunajceličnih proteaz ter proteazno aktivnost. Nato smo med seboj primerjali vse tri seve v proteinskih gojiščih in preverili, kako se spreminjata hitrost rasti in koncentracija zunajceličnih proteaz glede na čas inkubacije in glede na okvare genov. Vsem trem sevom smo označili promotor gena za zunajcelično proteazo subtilizin (AprE) z zelenim fluorescenčnim proteinom GFP, da smo spremljali ne samo koncentracijo končnega produkta, ampak tudi prepisovanje genov. Kulturam označenih in neoznačenih sevov gojenih v gojišču MSgg smo merili intenziteto fluorescence s fluorimetrom. Izkazalo se je, da je imel divji tip v vseh preizkušenih gojiščih boljšo rast in je sintetiziral večje količine zunajceličnih proteaz kot mutante, torej je bila proteazna aktivnost divjega tipa vedno največja. Regulacijo sinteze zunajceličnih proteaz, kot primer skupnih dobrin, lahko zato tudi pri bakteriji B. subtilis povežemo z zaznavanjem kvoruma.</dc:description><dc:publisher>[E. Skočir]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-24 07:16:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99152</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>