<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99147"><dc:title>Značilnosti dveh potencialnih semenskih objektov navadnega koprivovca (Celtis australis L.) v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Mehmedovič,	Filip	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>navadni koprivovec</dc:subject><dc:subject>Celtis australis</dc:subject><dc:subject>semenski sestoj</dc:subject><dc:subject>semenski objekt</dc:subject><dc:subject>semenarstvo</dc:subject><dc:subject>drevesničarstvo</dc:subject><dc:description>Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, ki se v Sloveniji pojavlja le v majhnem številu in na zelo omejenem območju države. Ima izjemno kakovosten les, prilagojen je na sušo, raste na skoraj vseh tipih tal, odporen je proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. Za zdaj se uporablja predvsem kot okrasno drevo v urbanem okolju, zaradi naštetih lastnostih pa bi bil lahko primeren tudi za pogozdovanje kraških površin ter za postopno poskusno uvajanje in pospeševanje v gozdovih. Glavna prepreka pri načrtnem sajenju navadnega koprivovca je odsotnost registriranih semenskih objektov za pridobivanje semena. V raziskovalni nalogi sta predstavljena in opisana dva sestoja na Krasu, kjer se navadni koprivovec pojavlja v večjem številu. Prvi sestoj se nahaja v Brestovici pri Komnu, drugi v Opatjem selu. V obeh smo popisali, premerili in analizirali vsa drevesa navadnega koprivovca. Rezultati so pokazali, da sta si sestoja med seboj precej podobna in večinoma srednje kakovostna. Ob ustrezni negi bi lahko bila primerna kot semenska objekta.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-24 07:16:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
