<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99055"><dc:title>Nadomestno materinstvo v mednarodnem zasebnem pravu</dc:title><dc:creator>Šekoranja,	Pika Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadomestno materinstvo</dc:subject><dc:subject>mednarodni dogovor o nadomestnem materinstvu</dc:subject><dc:subject>starševstvo</dc:subject><dc:subject>mednarodno zasebno pravo</dc:subject><dc:subject>nadomestna mati</dc:subject><dc:subject>nameravani starši</dc:subject><dc:subject>otrokove koristi</dc:subject><dc:description>Pojem nadomestnega materinstva se uporablja v primerih, kadar nadomestna mati donosi otroka z namenom, da bo tega po rojstvu trajno izročila nameravanim staršem. 
Države urejajo nadomestno materinstvo na tri načine. Lahko ga prepovedujejo, dovoljujejo ali ne urejajo. Ker je nadomestno materinstvo ponekod prepovedano oz. težje dostopno, so se začeli pojavljati mednarodni dogovori o nadomestnem materinstvu, pri katerih nameravani starši potujejo čez mejo, da bi prišli do otroka.
Zaradi velikih razlik v urejanju nadomestnega materinstva med državami prihaja do pravnih problemov, kadar države nameravanih staršev ne priznavajo že nastalih družinskih vezi med otroki in nameravanimi starši. Posledica nepriznanja je pogosto neurejeno starševstvo otroka, kar ima lahko vpliv tudi na določitev državljanstva otroka. S tem pa države kršijo temeljne pravice vseh udeleženih, kot so pravica do identitete otroka, pravica do zasebnega in družinskega življenja nameravanih staršev in otroka, ter posegajo v otrokovo korist.
Države se s težavami spopadajo na različne načine. Zaradi odsotnosti harmonizacije nadomestnega materinstva na mednarodni ravni za reševanje vprašanj uporabljajo svoje notranje pravo. Pomembno vlogo na nadnacionalni ravni ima predvsem Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je skozi zavezujočo sodno prakso uveljavilo pravice udeležencev dogovorov o nadomestnem materinstvu. Predvsem pa je postavilo v ospredje otrokove koristi. S svojimi sodbami posredno vpliva tudi na ureditve držav na področju nadomestnega materinstva.
Čeprav je na tem področju družinskega prava v zadnjih letih viden napredek v nekaterih državah, bi bilo potrebno sprejeti rešitev, ki bi nadomestno materinstvo urejala na splošni ravni, ne pa zgolj na ravni vsakega posameznega primera posebej.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-23 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99055</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
