<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99054"><dc:title>Načela pripisovanja odgovornosti za kartelne kršitve v luči razvoja sodne prakse SEU</dc:title><dc:creator>Geč,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vlahek,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odgovornost matičnih družb</dc:subject><dc:subject>podjetje v smislu 101. člena PDEU</dc:subject><dc:subject>domneva odločilnega vpliva</dc:subject><dc:subject>načelo solidarne odgovornosti</dc:subject><dc:subject>načelo osebne odgovornosti</dc:subject><dc:subject>domneva nedolžnosti</dc:subject><dc:subject>maksimizacija glob</dc:subject><dc:subject>prenos podjetja</dc:subject><dc:description>Primarni namen tega magistrskega dela je ob pregledu razvoja sodne prakse preučiti načela pripisovanja odgovornosti matičnim družbam za kartelne kršitve, storjene s strani njihovih hčerinskih družb. Kljub pomembni vlogi, ki jo gre pripisati načelom pripisovanja odgovornosti in posledicam, ki jih prinašajo za podjetja, njihov obseg in uporaba v praksi, zlasti zaradi nejasnih formulacij in nekonsistentne prakse tako Komisije kot tudi sodišč, vzbujata številne pomisleke. Trenutni način izvajanja politike ostrega obsojanja kartelnega dogovarjanja, katere glavni cilj je odvračati podjetja od kršitev konkurenčnega prava Unije, spričo naraščajočega števila zadev pred SEU ni učinkovito. Poleg tega podrobnejša analiza temeljnih stebrov doktrine ekonomske celote, ki predstavlja osrednji koncept pripisovanja odgovornosti, vodi do kontradiktornih in nelogičnih zaključkov, ki so hkrati v koliziji s temeljnimi človekovimi pravicami.

Pričujoče magistrsko delo skuša na kritičen način predstaviti, kako Komisija in sodišča ustaljena načela pripisovanja odgovornosti aplicirajo in interpretirajo v praksi, pri čemer se osredotočajo zlasti na sodno prakso, ki je sledila prelomni sodbi v zadevi Akzo. Ta je potrdila domnevo izvajanja odločilnega vpliva v najstrožjem smislu in s tem razrešila številne polemike, a obenem sprožila prenekatera nova vprašanja. Glede na povedano je cilj te magistrske naloge poiskati odgovore nanje in na mestih, kjer je primerno, podati normativne predloge, ki ponujajo alternativni pristop obravnavanja koncepta pripisovanja odgovornosti, ki bi bil primernejši tako z vidika pravne varnosti kot tudi temeljnih pravic.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-23 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99054</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
