Kognitivne motnje in druge klinične značilnosti alfasinukleinopatij pri preiskovancih z idiopatsko REM-motnjo spanjaLjubič Pavalec, Maja (Avtor) Trošt, Maja (Mentor) Bon, Jurij (Komentor) motnja faze spanja REMalfasinukleinopatijebiološki označevalci alfasinukelinopatijpreizkušnja kognitivnega nadzoraTema magistrske naloge je zgodnje odkrivanje kognitivnih in drugih kliničnih značilnosti pri bolnikih z motnjo faze spanja REM (angl. REM slep behavior disorder ‒ RBD), ki nosijo visoko tveganje za razvoj katere od alfasinukleinopatij. Te so nevrodegenerativne bolezni možganov, pri katerih se v možganih prekomerno nabira nepravilno agregiran protein alfasinuklein. Najpogostejša alfasinukleinopatija je parkinsonova bolezen (PB). Proces nevrodegeneracije v možganih oseb z alfasinukleinopatijami, med katere sodijo še multipla sistemska atrofija (MSA) in demenca z Lewyjevimi telesci (DLT), poteka že vrsto let pred pojavom kliničnih znakov. Zato so osebe s prodromalnimi znaki nevrodegenerativnih bolezni najprimernejša populacija za raziskovanje potencialnih bioloških označevalcev, ki bi lahko napovedali razvoj bolezni, in raziskovanje potencialnih nevroprotektivnih zdravil. Nekatere biološke označevalce prodromalnih faz bolezni že poznamo: RBD, motnja voha, hiperehogenost substance nigre pri trans-kranialni doplerski preiskavi, noben od njih pa ni bi dober označevalec napredovanja bolezni in ne more napovedati, kdaj se bo bolezen pojavila tudi s kliničnimi znaki. Longitudinalne študije spremljanja bolnikov z RBD predstavljajo osnovo za izboljšanje našega razumevanja temeljnih nevrobioloških mehanizmov, vloge bioloških iznačevalcev oziroma biomarkerjev in faktorjev, ki vplivajo na napredovanje bolezni. V naši pilotski presečni raziskavi, ki bo osnova za prospektivno raziskavo, smo se posebej posvetili motnji kognitivnih funkcij. V raziskavo smo vključili šest bolnikov s polisomnografsko potrjeno RBD, jih klinično nevrološko pregledali in pri njih opravili strukturna ter funkcijska slikanja možganov (magnetno resonančno tomografijo, scintigrafijo dopaminskega prenašalca, slikanje možganske presnove s fluorodeoksiglukozo in pozitronsko emisijsko tomografijo), pregled alfasinukleina v likvorju ter testiranje kognitivnih funkcij s presejalnimi lestvicami in s pomočjo računalniške verzije naloge kognitivnega nadzora. Uporabili smo eksperimentalni način preizkušanja kognitivnih funkcij z uporabo paradigme fleksibilne kognitivne kontrole. Ugotovili smo, da imajo osebe z izolirano RBD prisotne tudi druge znake, ki so znani prodromi PB: motnjo voha, motnjo razpoloženja in spremenjeno možgansko aktivnost, kljub še ohranjeni dopaminergični integriteti (dokazani z normalnim izvidom scintigrafijo dopaminskega prenašalca). Bolniki z RBD so v primerjavi z zdravimi preiskovanci kognitivno upočasnjeni. Ta kognitivna motnja bi lahko postala obetaven biomarker napredovanja bolezni. To bomo raziskali v prospektivnem delu raziskave.[M. Ljubič Pavalec]20172017-12-22 02:58:00Magistrsko delo/naloga99034sl