<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99021"><dc:title>Vpliv koeficienta razbremenitve na napoved konvergenčnih pomikov v predorih</dc:title><dc:creator>Vogrinčič,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jovičić,	Vojkan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predori</dc:subject><dc:subject>metoda kontrole konvergenc</dc:subject><dc:subject>koeficient razbremenitve</dc:subject><dc:subject>Plaxis 2D</dc:subject><dc:description>V novejšem času pridobiva izraba podzemnega prostora vedno večji pomen in vse pogosteje se dogaja, da zato predorogradnja posega v geotehnično zahtevna območja s slabo nosilno in močno deformabilno hribino. Zato je za projektanta predhodna napoved konvergenčnih pomikov izrednega pomena, ker na podlagi tega določi velikost deformacijske tolerance, za katero je treba izkopne profile povečati, hkrati pa omogoča varno in gospodarno gradnjo. V magistrskem delu je opisana in uporabljena metoda kontrole konvergenc, ki je ena od uveljavljenih tehnik za načrtovanje predorov, bazirana na analizi interakcije konstrukcije in hribine. Preučene so obstoječe rešitve avtorjev, ki  ponujajo zaključene enačbe za napoved konvergenčnih pomikov. V nadaljevanju je bila po analitični poti narejena primerjalna študija vpliva izbire enačbe na vrednost koeficienta razbremenitve. Tu smo se omejili na enačbo Hoeka in rešitev, ki jo predlagata Vlachopoulos in Diederich. Isti postopek smo na koncu ponovili še z uporabo numeričnih orodij (Plaxis 2D) in ga primerjali z rezultati, dobljenimi po analitični poti. Pokaže se, da velikost koeficienta razbremenitve in konvergenčnih pomikov naraščata skupaj z velikostjo cone plastifikacije, ki se formira pri polnem izkopu, zato je enačba Vlachopoulosa in Diedericha primernejša izbira od Hoekove, ker poleg oddaljenosti od čela upošteva tudi velikost radija plastičnosti. Prav tako kaže na dobro ujemanje s Panetovo enačbo, ki opisuje elastično obnašanje. Zanimivo je območje radija plastičnosti 2 &lt; Rp/R &lt; 3, kjer dajeta obe enačbi zelo podobne rezultate, kar vodi do zaključka, da je uporaba Hoekove enačbe omejena na to območje, v ostalih primerih pa je bolj primerno uporabiti rešitev Vlachopoulosa in Diedericha.</dc:description><dc:publisher>[R. Vogrinčič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-21 07:16:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99021</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
