<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99015"><dc:title>Posredni storilec pri kaznivem dejanju</dc:title><dc:creator>Maver,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakulin,	Vid	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>posredno storilstvo</dc:subject><dc:subject>teorija oblasti nad dejanjem</dc:subject><dc:subject>limitirana akcesornost udeležbe</dc:subject><dc:subject>napeljevanje</dc:subject><dc:subject>organizirani aparat moči</dc:subject><dc:description>Posredno storilstvo je eden najnovejših uzakonjenih institutov s področja kazenskega prava. Od leta 2008 je v Kazenskem zakoniku (KZ-1) opredeljen kot oblika storilca, ki izvrši kaznivo dejanje z izrabljanjem in vodenjem drugega. Sodna praksa in teorija sta posredno storilstvo uporabljali že prej, vendar ne izrecno. Uporaba ni bila sporna, čeprav so nekateri teoretiki nasprotovali posrednemu storilstvu, ker da v sistemu limitirane akcesornosti udeležbe, kot je naš, to ni potrebno. V teoriji je utemeljeno na teoriji o oblasti nad dejanjem. Posredni storilec tipično z zmoto ali prisilo neposrednega storilca izrabi za izvršitev kaznivega dejanja. On je tisti, ki vse organizira in vodi, ima pregled in oblast nad celotnim dejanjem, le neposredno izvršitev prepusti neposrednemu storilcu. Konstrukcija posrednega storilstva je primerna tudi za t. i. organiziran aparat moči, čeprav so v tem primeru neposredni storilci povsem kazensko odgovorni.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-21 07:15:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99015</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
