<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98976"><dc:title>Športne dejavnosti kot sredstvo socialne integracije s študijo primera "Icehearts"</dc:title><dc:creator>Adamič,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeznik,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna integracija</dc:subject><dc:subject>športne dejavnosti</dc:subject><dc:subject>priseljenci</dc:subject><dc:subject>multikulturnost</dc:subject><dc:subject>igra</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo obravnavali problematiko vključevanja migrantov v družbo. V delu smo opredelili trenutne razmere migrantskih tokov v Evropo in se osredotočili predvsem na vključevanje migrantov v program vzgoje in izobraževanja. Na podlagi literature in lastnih spoznanj smo se osredotočili na športne dejavnosti kot tiste, s katerimi je prehod posameznika v novo okolje lažji in učinkovitejši. 

Na podlagi evropskih smernic, ki so objavljene na spletu, smo ugotovili, da je v zadnjih letih veliko projektov namenjenih vključevanju migrantov s pomočjo športnih dejavnosti. Študija primera na primeru Finske nevladne organizacije Icehearts, podkrepljena z osebnim dnevnikom opazovanja z udeležbo, je pokazala, da je šport mogoče uporabiti kot učinkovito sredstvo vključevanja otrok migrantov. Njihov program temelji na vključevanju depriviligiranih otrok iz nespodbudnih okolij v družbo, kjer dejavnosti temeljijo na vključevanju v šport in s tem učenju vrednot in socialnih veščin, ki so potrebne za njihov nadaljnji razvoj.

Slovenija se zadnja leta intenzivneje sooča z valom migrantov, ki prihajajo iz drugih kulturnih okolij. V delu smo osredotočeni na osebe, ki prihajajo iz nam kulturno manj sorodnih okolij, pri katerih obstaja tudi velika jezikovna ovira. Ugotavljamo, da bi ravno iz tega razloga lahko učinkovito uporabili športne dejavnosti, ki bi bile sistemsko vključene v programe vključevanja migrantov, saj pri tovrstnih aktivnostih znanje jezika za sodelovanje ni ključno. Na podlagi intervjujev z ravnateljem ter učiteljem športa na OŠ Livada, ki trenutno vključuje največ učencev iz azilnega doma Ljubljana, smo ugotovili, da največ časa, ki je namenjen uvajanju otrok migrantov v program vzgoje in izobraževanje (t. i. uvajalnica), namenijo prav športnim dejavnostim. 

Ugotavljamo, da je športnim vsebinam v priročnikih za vključevanje migrantov glede na dobre prakse pri nas in v tujini namenjeno premalo prostora, zato želimo z delom pripomoči, da šport dobi pomembnejše mesto tudi na sistemski ravni vključevanja migrantov v programe vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-15 07:20:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98976</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
