Med besedilom in vizualno podprto pripovedjoŠenk, Rosana (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) medijidomišljijaPravljice so nepogrešljiv del otroštva. Otrokom omogočajo izlet v svet, ki je zanje resničen in spodbujajo njihovo napredovanje na različnih področjih razvoja – z njihovo pomočjo rastejo čustveno, moralno, intelektualno in tudi socialno. Danes živimo v svetu, v katerem smo ves čas obkroženi z mediji, kar pomeni, da je kakovostnim pravljicam v knjižni obliki in branju namenjenega vedno manj časa. Glede na to, da je vpliv pravljic in branja na razvoj otrok nenadomestljiv, je spodbujanje razvoja bralne motivacije, in seveda tudi samega branja, še posebej pomembno. Razvoj bralne zmožnosti in s tem pismenosti je pogoj za uspešnost v šoli in tudi kasneje v življenju. Bistveno je, da vsi ljudje, ki vzgajajo otroke, skrbijo za njihovo bralno in medijsko vzgojo. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili pravljice, njihov pomen in vpliv na otroka. Predstavljeno je branje, bralni razvoj, pomen branja za otroka, bralna motivacija in otrokov način ustvarjanja domišljijskih podob. Opredelili smo književna dela, ki so primerna za otroke, pri tem smo opisali tudi priredbe, prevode in slikanice. Predstavili smo medije, njihovo prevlado, negativne strani in medijsko vzgojo. Naš raziskovalni namen je bil izvedeti, kakšen vpliv ima pravljica v različnih oblikah – pravljica v knjižni obliki, pravljica v obliki risanke in pravljica v obliki slikanice – na razvoj domišljije otrok. Zanimalo nas je tudi, kakšen odnos imajo otroci do pravljic, branja in risank ter ali starši skrbijo za bralno in medijsko vzgojo svojih otrok. V empiričnem delu so prikazani rezultati, pridobljeni s primerjanjem ilustracij učencev. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali v SPSS-programu za statistično analizo. V raziskavi je sodelovalo 59 učencev treh oddelkov 2. razreda Osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani. Ugotovili smo, da pravljica v knjižni obliki v največji meri spodbuja razvoj domišljije otrok. Tako slikanica kot tudi risanka zavirata učence pri oblikovanju lastnih predstav. Z analizo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da imajo učenci radi tako pravljice kot tudi risanke, vendar je delež tistih, ki imajo raje pravljice, nekoliko večji. Analiza je pokazala tudi, da si starši za bralno in medijsko vzgojo svojih otrok ne prizadevajo dovolj.[R. Šenk]20172017-12-15 02:57:08Magistrsko delo/naloga98951sl