<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98950"><dc:title>Senzomotorična igrača kot sredstvo tehniškega opismenjevanja v predšolskem obdobju</dc:title><dc:creator>Zidanšek,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>senzomotorika</dc:subject><dc:subject>tehnična vzgoja</dc:subject><dc:subject>tehniško opismenjevanje</dc:subject><dc:subject>senzomotorična igrača</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Osnovni namen diplomskega dela je umestiti celovito senzomotorično igračo kot primerno sredstvo za spoznavanje realnega sveta tehnike, nabiranje izkušenj in razvijanje spretnosti ob manipulaciji z raznimi tehničnimi predmeti. Želela sem podati model zgodnjega tehniškega opismenjevanja, kjer sem bila zelo uspešna.
V teoretičnem delu so predstavljene in razložene osnovne značilnosti tehnike, tehnologije in tehnično izobraževanje. Kasneje pišem o umetniških in tehniških dejavnostih, ki prinašajo otrokom veselje, vznemirjenost in zadovoljstvo. Predstavljena je tudi senzorna integracija, ki je pomembna, saj sestavi vse delčke informacij vseh čutov, ki se združijo v možganih na enem mestu in to možganom omogoča izkusiti situacijo kot celoto, ter uporabi telo za izvedbo naloge.
V empiričnem delu podajam kriterijsko zasnovo senzomotorične igrače, kjer jo tudi podrobneje opišem, predstavim s slikami in tehničnimi risbami. Igračo sem tudi preizkusila v vrtcu, kjer je več skupin otrok (skupaj 185 otrok) v starosti 2–6 let nabiralo izkušnje z zasnovano senzomotorično igračo. Igračo so ovrednotile tudi pristne vzgojiteljice, in sicer je bilo v vzorec pri raziskavi z anketo vključenih 20 vzgojiteljic, ki so s svojo skupino preizkusile senzomotorično tablo. Uporabljeno je bilo kvantitativno zbiranje podatkov z lastnim instrumentom opazovanja in z anketo po lestvici od 1 do 5. Želela sem ugotoviti, kakšen je pogled vzgojiteljev na samo igračo, na kateri so predmeti iz realnega življenja ter od katerih jih starejši odvračamo in celo strašimo. V tem primeru gre predvsem za predmete tehniškega značaja. 
Na podlagi raziskovalnih hipotez so rezultati pokazali, da se največ strokovnih delavk strinja, da je igrača primerna za igro in da je sama vsebina, ki jo igrača predstavlja, zelo primerna. Največ strokovnih delavk je bilo mnenja, da je igrača najbolj primerna za starost 4–6 in 3–4 leta. Celo 50 % jih je mnenja, da bi igrača bila primerna tudi za 2–3 leta stare otroke.
Na osnovi igre otrok, mnenj vzgojiteljic in svojega opazovanja lahko predvidim naslednji spremembi: (1) na sami igrači bi bilo treba zamenjati uro iz umetne mase z leseno, ki bi bila bolj trpežna na udarce, (2) mini vodnjak bi v prihodnje potreboval bazen, v katerega bi iztekala voda.
Senzomotorična igrača, ki sem jo predstavila v delu, je primerno sredstvo za razvoj tehniške pismenosti tako za prvo kot drugo starostno obdobje v vrtcu. Vzgojiteljice bodo z mojim delom dobile boljši vpogled v tehnično vzgojo ter hkrati imele vzorčni model za zgodnje tehniško opismenjevanje in uvajanje otrok v svet tehnike in tehnologije.</dc:description><dc:publisher>[P. Zidanšek]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-15 02:57:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98950</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
