<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98949"><dc:title>Prilagajanje pouka športa debelim in prekomerno težkim učencem v prvem in drugem triletju</dc:title><dc:creator>Blatnik,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štemberger Vučko,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>debelost</dc:subject><dc:subject>prekomerna telesna teža</dc:subject><dc:subject>gibalna aktivnost</dc:subject><dc:subject>predmet šport</dc:subject><dc:subject>prilagoditev</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Obseg gibanja in želja po športnem udejstvovanju upadata po vsem svetu. Slabša se tudi zdravstveno stanje otrok in mladostnikov, saj je vse več čezmerno hranjenih in debelih otrok. Glavni krivec za to je sedeč način življenja, ki je čedalje bolj razširjen. Za vse ljudi, ne le za otroke in mladostnike, je tako za vzpostavljanje kot tudi za ohranjanje zdravja potrebna zadostna gibalna aktivnost. Glede na to, da otroci in mladostniki precej časa preživijo v šoli in da marsikomu od njih predmet šport predstavlja edino aktivnost, ki jo je deležen, je pomembno, da je pouk športa kar se da kvaliteten. 
Mladi se po gibalnih sposobnostih zelo razlikujejo med seboj in to dejstvo je potrebno pri pouku športa upoštevati. Ni prav, da pouk poteka za vse otroke in mladostnike na enak način. Potrebne so posamezne prilagoditve. Teh ne potrebujejo le učenci s posebnimi potrebami, kamor sodijo gibalno ovirani, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z duševnimi motnjami itd., ampak tudi debeli in prekomerno težki otroci, ki jih telesna teža prav tako na nek način ovira pri gibanju.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo podrobneje predstavili problema debelosti in prekomerne teže, ki sta v današnjem času zelo aktualna. Predstavili smo pomen gibanja za zdravje in povzeli izsledke preteklih raziskav, ki se navezujejo na razširjenost debelosti po svetu in v Sloveniji ter na gibalne sposobnosti debelih in prekomerno težkih otrok. Navedli smo značilnosti in načine diferenciacije in individualizacije pri pouku s poudarkom na predmetu šport. 
V empiričnem delu je sodelovalo 23 učiteljic razrednega pouka iz ljubljanskih osnovnih šol, ki poučujejo predmet šport. Zanimalo nas je, ali učitelji razrednega pouka pogosto prilagajajo pouk športa debelim in prekomerno težkim učencem, kakšen vpliv imajo po njihovem mnenju prilagoditve na te učence in kaj menijo o uporabnosti priročnika z naslovom Prilagoditve vsebin pri predmetu šport debelim in prekomerno težkim učencem v prvem in drugem triletju. 

Rezultati raziskave so pokazali, da več kot polovica vprašanih učiteljic pouk športa pogosto prilagaja. Najpogosteje prilagajajo tek, preval naprej in nazaj ter vaje, ki zahtevajo veliko število ponovitev (npr. skoki s kolebnico, gimnastične vaje za moč). Tek prilagajajo tako, da skrajšajo razdaljo oz. čas teka ali pa dovolijo, da učenci tek kombinirajo s hojo; pri prevalu naprej in nazaj naredijo klančino in učencem rečejo, naj pristanejo na kolenih; pri vajah, ki zahtevajo veliko število ponovitev, pa število le-teh zmanjšajo.
Večina učiteljic meni, da imajo prilagoditve na debele in prekomerno težke učence pozitiven vpliv. Izpostavile so predvsem to, da je učenec pri prilagojenih vajah uspešnejši, kar pozitivno vpliva na njegovo samopodobo in da s prilagoditvami učencem postavimo cilje, ki jih lahko dosežejo.
Kar se tiče uporabnosti priročnika, je bila večina učiteljic podobnega mnenja. Menijo, da je priročnik uporaben, pregleden in poglobljen.</dc:description><dc:publisher>[V. Blatnik]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-15 02:56:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98949</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
