Preživljanje zakoncaPušnar, Mojca (Avtor) Novak, Barbara (Mentor) preživljanjenepreskrbljeni zakonecsimbolična preživninaizvršba preživninePravica do preživnine po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pripada nepreskrbljenemu zakoncu, ki brez svoje krivde ni zaposlen. Preživninski upravičenec lahko zahteva preživnino med trajanjem zakonske skupnosti, med razvezno pravdo ali še eno leto po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi zakonske zveze oziroma po razpadu življenjske skupnosti med zakoncema. Sodišče določi višino preživnine glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca, pri čemer upošteva, da ima preživljanje otroka prednost, in možnost določitve preživnine za določen čas. Razvezana zakonca lahko skleneta sporazum o preživnini pred notarjem ali pa s sodno poravnavo. Sodna praksa je dodatno razvila simbolično preživnino, namenjeno varstvu socialne varnosti preživninskega upravičenca v prihodnosti. Preživnina se po zakonu enkrat letno valorizira tako, da je usklajena z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. To stori pristojni center za socialno delo preko obvestila o uskladitvi preživnine. Obvestilo skupaj s sodno odločbo, sodno poravnavo ali s sporazumom o preživnini predstavlja izvršilni naslov. V primeru spremenjenih okoliščin pa lahko preživninski zavezanec ali preživninski upravičenec od sodišča zahtevata znižanje, zvišanje ali odpravo preživnine. Pravica do preživnine preneha, ko upravičenec pridobi zadostna sredstva za preživljanje oziroma osnuje življenjsko skupnost, ki ustvarja enake pravne posledice kot zakonska zveza. Pravica do preživnine je izvršilnopravno in kazenskopravno varovana, upoštevana pa je tudi na področju dednega prava in mednarodnega zasebnega prava. Zakonska ureditev pravice do preživnine velja tudi za zunajzakonsko skupnost, sklenjeno partnersko zvezo in od 24. februarja 2017 še za nesklenjeno partnersko zvezo.20172017-12-14 07:15:25Magistrsko delo/naloga98936sl