Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v Prehospitalni enoti ObalaKapel, Marijan (Avtor) Starc, Andrej (Mentor) Rubelli Furman, Matej (Komentor) akutni koronarni sindromprehospitalna enotazdravstvena obravnavanujna medicinska pomočUvod: Akutni koronarni sindrom (AKS) povzroči erozija ali ruptura aterosklerotičnega koronarnega plaka, na katerem nastane krvni strdek, ki delno ali popolnoma zapre svetlino koronarne arterije. Pacientom je skupna značilna pekoča, tiščeča ali stiskajoča prsna bolečina. Veriga preživetja vključuje takojšni klic nujne medicinske pomoči. Ekipa nujne medicinske pomoči pri pacientu posname 12-kanalni elektrokardiogram, ki potrdi ali ovrže srčni infarkt z dvigom ST-spojnice, ki zahteva čimprejšnje odprtje koronarne arterije z izvedbo primarne perkutane koronarne intervencije v najbližjem kardiološkem laboratoriju. Namen: V diplomskem delu je bil namen prikazati obolenje in obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v Prehospitalni enoti Obala (PHE-MoE REA). V nadaljevanju je bil namen s pomočjo deskriptivne statistike preveriti trenutno veljavne smernice obravnave akutnega koronarnega sindroma ter upoštevanje le-teh v PHE-MoE REA. Metode dela: Teoretični del diplomske naloge temelji na uporabi deskriptivne metode, metodi kompilacije ter neposrednega zbiranja podatkov in protokolov nujnih intervencij. Podatki iz protokolov nujnih intervencij so nam omogočili pridobiti zaključke ali PHE-MoE REA, ki upošteva veljavne smernice pri obravnavani pacienta z AKS. Podatke iz protokolov nujnih intervencij smo zbirali v pisarni PHE-MoE REA za obdobje od januarja 2012 do decembra 2016. Vključeni so bili vsi pacienti z napoteno diagnozo akutni koronarni sindrom. Podatki so bili zbrani in obdelani s programom Microsoft Office Excel 2013. Rezultati: Vzorec predstavlja 388 nujnih intervencij, ki so povezane z AKS. V opazovanem obdobju beležimo večjo prisotnost AKS pri moški populaciji, kot pri ženski populaciji. Povprečna starost pacientov je bila 66 let. Večji delež pripada STEMI, najmanjši delež vrste koronarnega obolenja pa predstavljajo pacienti z nestabilno angino pektoris. Pacienti, ki so potrebovali primarno perkutano koronarno intervencijo, so bili prepeljani do Splošne bolnišnice Izola (SBI), Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) ali v Bolnišnico Cattinaro (Trst – Italija - CATT). PHE-MoE REA je opravila 225 prevozov v UKCL, 32 v SBI ter 10 prevozov v Bolnišnico Cattinaro. V celoten čas trajanja intervencije je vključen čas sprejema klica, čas obravnave pacienta na terenu, ter čas, ki je bil potreben za prevoz v posamezno bolnišnico. Najhitrejši čas celotne intervencije do SBI je trajal 50 minut in najdaljši 64 minut. V primeru, ko je pacient potreboval transport v UKCL, je bil najhitrejši čas intervencije 164 minut, najdaljši pa 232 minut. Pri tujih državljanih, ki so bili transportirani v CATT, je najhitrejši čas celotne intervencije znašal 64 minut in najdaljši 100 minut. Med najbolj pogoste zdravstvene zaplete v povezavi z AKS beležimo srčni zastoj. Razprava in sklep:. Obalna regija ima dodeljeno eno ekipo nujnega reševalnega vozila z zdravnikom (PHE-MoE REA), ki je aktivirana ob sumu na AKS. V primeru, da pacient potrebuje transport v UKCL, obalna regija ostane brez ekipe PHE-MoE REA. V času nedosegljivosti izvajanje NMP prevzamejo terenski zdravniki posameznih zdravstvenih domov, skupaj z aktivacijo nujnega reševalnega vozila brez zdravnika (MoE NRV). Ugotavljamo, da je pacient, ki potrebuje primarno perkutano koronarno intervencijo, pripeljan v kardiološki laboratorij znotraj veljavnih smernic obravnave pacienta z AKS (v 90 minutah od stika s pacientom). V primeru transporta v UKCL je PHE-MoE REA na voljo v povprečju po 198 minutah. Ugotavljamo, da če bi SBI imela vzpostavljen 24-urni delujoč kardiološki laboratorij, bi ekipa PHE-MoE REA bila ponovno na voljo v 50 minutah ali 64 minutah, kolikor traja celotna intervencija v primeru prevoza v SBI.20172017-12-09 07:15:21Diplomsko delo/naloga98863sl