<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98590"><dc:title>Govorna blokada v sodobnem romanu</dc:title><dc:creator>Dovč,	Dušan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan Sosič,	Alojzija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>roman</dc:subject><dc:subject>sodobni slovenski roman</dc:subject><dc:subject>govorni položaji</dc:subject><dc:subject>fiktivni dialog</dc:subject><dc:subject>govorna blokada</dc:subject><dc:subject>konverzacija</dc:subject><dc:subject>diplomsko delo</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava vlogo in pomen govora kot retorične strategije v teoriji pripovedi in razmerje med pripovedjo in govorom. Osredotoča se na specifično situacijo govora v romanu, in sicer na trenutek, ko se govor kot ubeseditveni način blokira. Predmet analize je šest sodobnih slovenskih romanov, v katerih je govor povečan ali pomemben za pripoved. Prekinjeni govorni položaji v romanih kažejo na razmerja moči med literarnimi govorci (Berta Bojetu, Filio ni doma), vzpostavljajo prostor intime in prehajajo iz polja izrekanja v polje zaznavanja (Marko Sosič, Balerina, Balerina), oblikujejo notranji svet pripovedovalke (Stanka Hrastelj, Igranje), so s pomočjo rabe jezika v funkciji karakterizacije literarnih oseb (Goran Vojnović, Čefurji raus!), vzpostavljajo refleksijo naracije (Brina Svit, Con Brio) in prispevajo k deavtomatizaciji pripovedi (Maruša Krese, Da me je strah?).</dc:description><dc:publisher>[D. Dovč]</dc:publisher><dc:date>0</dc:date><dc:date>2017-12-08 14:15:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>98590</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
