<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98558"><dc:title>Pojavnost okužb opeklinskih ran</dc:title><dc:creator>Blažić,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godič Torkar,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kermavnar,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>opeklinska rana</dc:subject><dc:subject>bakterijske okužbe opeklinskih ran</dc:subject><dc:subject>zdravljenje opeklin</dc:subject><dc:subject>oskrba opeklinske rane</dc:subject><dc:description>Uvod: Opekline nastanejo zaradi sevanja ali delovanja toplotne, kemične in električne energije na tkiva. Večkrat se končajo s kroničnimi težavami, invalidnostjo in smrtjo. Po začetnem obdobju šoka je okužba rane pogost zaplet in glavni vzrok smrti pri pacientih z opeklinami. Namen: Želeli smo ugotoviti pogostost okužb opeklinskih ran glede na njihovo stopnjo poškodbe kože, dobo hospitalizacije in njihovo oskrbo. Pri pacientih z okužbo opeklinske rane smo nato ugotavljali, kateri so najpogosteje zastopani povzročitelji okužbe in kateri antibiotiki so bili pri zdravljenju uporabljeni. Želeli smo predstaviti vlogo medicinske sestre pri zdravstveni negi pacientov z opeklinskimi ranami. Metode dela: V magistrskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s kritičnim branjem in analiziranjem domače in tuje literature. Empirični del vsebuje spremljanje okužb opeklinskih ran od leta 2005 do 2012 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. V raziskavi smo uporabili podatke o 179 pacientih ter s pomočjo programa SPSS analizirali, kako se z leti spreminja število pacientov z opeklinskimi ranami in incidenco okužb teh opeklinskih ran med zdravljenjem v bolnišnici. Rezultati: Okužbe opeklinskih ran so najpogosteje povzročili koagulaza negativni stafilokoki vrste Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter baumannii in Staphylococcus aureus. Odstotek okuženih pacientov je bil večji pri daljši hospitalizaciji, ki pa je bila sorazmerna s stopnjo opekline. V primeru okužbe se je pacientu predpisalo zdravljenje z antibiotiki, najpogosteje z amoksicilinom s klavulansko kislino, ciprofloksacinom, vankomicinom in imipinemom. Razprava in sklep: V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana se odstotek pacientov z dokazano okužbo opeklinske rane v novejšem času zmanjšuje, kljub dejstvu, da število in trajanje hospitalizacij ostajata konstantna. Kljub temu pa obstajajo možnosti za dodatne izboljšave pri zdravstveni negi teh pacientov in s tem za bolj učinkovito preprečevanje in obvladovanje tovrstnih okužb.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-06 07:15:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98558</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>