Soustvarjanje supervizijskega procesaRistić, Marina (Avtor) Kobolt, Alenka (Mentor) supervizijski processupervizorsupervizantjekreativno supervizijsko poljeV magistrskem delu se osredotočam na soustvarjanje supervizijskega procesa in na raziskovanje kreativnega supervizijskega polja. Vsaka skupinska supervizija je sokreacija, saj povežemo delno znane sestavine, da bi dosegli relativno nepredvidljive rezultate (Proctor, 2000). Izraz »soustvarjanje« in predpona »so« sta v tem kontekstu primerna, saj gre za sodelovanje, soraziskovanje, sooblikovanje, ki ga v procesu izpeljejo sogovorniki, sopotniki in sodelavci (prirejeno po Čačinovič Vogrinčič, 2010). Nastajanje in oblikovanje kreativnega supervizijskega polja razumem kot trenutek ali proces, ko v skupini pride do sinergije in je rezultat oziroma učinek supervizijskega srečanja tako večji od seštevka intervencij, znanja in izkušenj posameznih udeležencev supervizijske skupine. Gre za mehurček, ki zaobjame skupino in znotraj katerega se supervizantje in supervizor učijo, spoznavajo, razvijajo nove profesionalne poti in osebno rastejo. Namen raziskave je preučiti kompleksnost soustvarjanja procesa supervizije oziroma sovplivanja med kontekstom, udeleženci in vodjem. Znotraj tega preučujem supervizijo kot kreativni proces, supervizorja pa kot sokreatorja, ki je pripravljen sebe in svoje talente izkoristiti kot instrument, ter supervizante kot sooblikovalce procesa, v katerem profesionalno in osebnostno rastejo. Uporabila sem kvalitativni raziskovalni pristop, v katerem sem opravila individualne intervjuje s tremi izkušenimi supervizorkami in fokusne intervjuje z njihovimi tremi supervizijskimi skupinami. Na osnovi vsebinske analize gradiva sem preučila temeljne prvine soustvarjanja supervizijskega procesa in kreativno supervizijsko polje. Za supervizorke je soustvarjanje vrednota, ki ji sledijo, za supervizantke pa je soustvarjanje doprinos vsakega člana skupine s svojim aktivnim sodelovanjem in z vzajemnim sovplivanjem. Pokazalo se je, da je vloga supervizorja predvsem v tem, da omogoča čim bolj optimalne učne okoliščine supervizantom oziroma da je odgovoren za vodenje procesa. Na supervizantu je, da te okoliščine učinkovito izkoristi za svoj profesionalni razvoj tako, da je aktiven, pogumen, iskren, sodelujoč in da prevzame odgovornost za svoje učenje, torej za vsebino supervizijskega procesa. Vloga supervizijske skupine je, da podpira, spodbuja, ustvarja, vzpostavlja varno in zaupljivo vzdušje in da je vir mnogoterih perspektiv, idej, rešitev in tako dalje. V supervizijskem procesu spodbudno deluje, če obstaja zaupanje med vsemi člani; v supervizorja in supervizijski proces, če se vsi aktivno angažirajo, če supervizor v ospredje postavi supervizanta, ga čuti, mu sledi in vodi. Spodbudno deluje tudi, če je supervizant pripravljen delati na sebi, sodelovati, prispevati svoje poglede in če upošteva dogovore, če se v skupini ustvari vzdušje, kjer prevladuje varnost, zaupanje, spoštovanje, podpora in dobri delovni odnosi, če skupaj sooblikujejo jasen dogovor sodelovanja, kjer razjasnijo pričakovanja, cilje in pravila. Na supervizijski proces zaviralno delujejo potencialne ovire, kot so: če se člani med seboj ali s supervizorjem ne ujamejo, slabi odnosi, nezaupanje, kršenje dogovorov, če supervizor pritiska na člane, moralizira, obsoja ali bolj sledi metodi kot supervizantu, če so člani neprostovoljno udeleženi in nimajo potrebe po superviziji ter se niso pripravljeni izpostavljati, če je v skupini prisotno nespoštovanje, nadzor, vnašanje konfliktov, razdiralna komunikacija … Kreativno supervizijsko polje supervizorke in supervizantke opišejo kot razmišljajoč in emocionalno nabit trenutek ter kot skupna energija, ki se vtisne v člane in ostane. Nastaja kot sinergetski učinek, znotraj katerega prihajajo do uvidov, se učijo, samospoznavajo ter tako osebno in profesionalno rastejo.[M. Ristić]20172017-12-06 05:50:50Magistrsko delo/naloga98548sl