<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98454"><dc:title>Odnos med Sodiščem Evropske unije in Evropskim sodiščem za človekove pravice</dc:title><dc:creator>Petrovič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vlahek,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>varstvo človekovih pravic</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>Lizbonska pogodba</dc:subject><dc:subject>Svet Evrope</dc:subject><dc:subject>EKČP</dc:subject><dc:subject>odnos med Sodiščem EU in ESČP</dc:subject><dc:subject>pristop EU k EKČP</dc:subject><dc:subject>Mnenje 2/13</dc:subject><dc:subject>harmonizacija sistemov varstva</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se nanaša na odnos dveh bolj obremenjenih mednarodnih sodišč – Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Obe sodišči delujeta v okviru dveh različnih sistemov, ki imata skupno točko, in sicer varstvo človekovih pravic. Čeprav so bili prvotni cilji Evropske unije večinoma ekonomski, se je kasneje tudi v tej organizaciji pokazala potreba po delovanju izven prvotno zastavljenih ciljev. Sodišče Evropske unije je s svojim sodnim aktivizmom ogromno pripomoglo k varstvu človekovih pravic v okviru Evropske unije, medtem ko je Svet Evrope in njegova najpomembnejša institucija Evropsko sodišče za človekove pravice že od vsega začetka stremel k varstvu človekovih pravic. Čeprav je sedanja ureditev človekovih pravic zadovoljiva, pa je njena največja pomanjkljivost ta, da ni sistematično urejena, kar pomeni, da so lahko iste pravice v različnih virih različno urejene ter posledično nadzorovane s strani organov različnih organizacij. Z namenom harmonizacije ureditve na področju človekovih pravic, je Evropska unija že vrsto let nazaj pričela razmišljati o pristopu k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Kljub izrecni zavezi za pristop pa do realizacije slednjega še ni prišlo. Sodišče Evropske unije je konec leta 2014 zavrnilo dolgo pričakovan in široko odobravan osnutek pristopne pogodbe. Od mnogih nepričakovana odločitev Sodišča je sprožila val negativnih misli in ugibanj, kako se bo tendenca skladnega delovanja in prizanesljivosti med sodiščema razvijala v prihodnosti. V magistrskem delu z naslovom Odnos med Sodiščem Evropske unije in Evropskim sodiščem za človekove pravice obravnavam razvoj človekovih pravic v Evropski uniji, odnos med samima sodiščema ter harmonizacijo varstva človekovih pravic v evropskem prostoru.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-02 07:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98454</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
