Vpliv faze rasti bakterijske kulture na pritrjevanje ter vpliv laminarnega toka tekočine na odstranjevanje pritrjenih bakterijRobnik, Monika (Avtor) Bohinc, Klemen (Mentor) Fink, Rok (Komentor) Stopar, David (Komentor) Bacillus subtilispritrditevodstranitevstrižne silehidrodinamski pogojibakerUvod: Vpliv biofilmov na biosfero zasledimo povsod. Prva faza v razvoju biofilma je adhezija bakterijskih celic. Nanjo vplivajo lastnosti površine, lastnosti bakterijske kulture ter medij, kateremu sta slednji izpostavljeni. Lastnosti bakterijske kulture so med drugim hidrofobnost, površinski naboj ter fiziološka faza rasti. Pritrjene bakterije lahko s površine odstranimo tudi s spreminjanjem jakosti strižnih sil, s hidrodinamskimi pogoji. Predhodne študije potrjujejo vpliv odstranjevanja bakterij s površin s spreminjanjem strižnih sil. Namen raziskave je ugotoviti optimalno fazo rasti bakterijske kulture, v kateri je pritrjevanje bakterije Bacillus subtilis najučinkovitejše, ter ali je te bakterije mogoče odstraniti s pomočjo laminarnega toka tekočine. Metode dela: V prvem delu raziskave smo ugotavljali količino bakterijskih celic na oksidirani bakreni površini v mirujočih pogojih. V drugem delu pa smo ugotavljali vpliv strižnih sil na odcepitev bakterijskega seva. Poskuse smo izvajali s pomočjo pretočne komore, ki ustvarja laminarni tok tekočine. Bakterijske celice smo opazovali s pomočjo fluorescenčne mikroskopije. Naredili smo tudi rastno krivuljo. Rezultati: Fiziološka faza rasti bakterijske kulture statistično značilno vpliva na pritrjevanje bakterije, saj smo ugotovili, da se največ bakterij Bacillus subtilis pritrdi v stacionarni fiziološki fazi rasti. Ugotovili smo tudi, da obstaja statistično značilna razlika med izpostavljanjem mirujoči tekočini ter laminarnem toku tekočine. Razprava in sklep: Z našimi rezultati nismo potrdili hipoteze, da je pritrjevanje Bacillus subtilis največje v eksponentni fazi rasti, saj smo ugotovili, da se najintenzivneje pritrjuje v stacionarni fazi. Na podlagi ugotovite lahko potrdimo drugo hipotezo, saj je laminarni tok odstranil večino pritrjenih celic, prav tako je bila razlika ocenjenega števila bakterij na površini v mirujoči tekočini in v maksimalnem laminarnem toku statistično značilna.20172017-11-30 07:15:27Magistrsko delo/naloga98439sl