<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98438"><dc:title>Odpornost mlečnokislinskih bakterij in bifidobakterij iz humanega kolostruma in mleka proti tetraciklinu in eritromicinu</dc:title><dc:creator>Pukmajster,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogovič Matijašić,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mohar Lorbeg,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>humano mleko</dc:subject><dc:subject>mlečnokislinske bakterije</dc:subject><dc:subject>bifidobakterije</dc:subject><dc:subject>odpornost proti antibiotikom</dc:subject><dc:subject>eritromicin</dc:subject><dc:subject>tetraciklin</dc:subject><dc:subject>geni za odpornost</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil raziskati, ali mlečnokislinske bakterije, predvsem laktobacili, in bifidobakterije iz humanega mleka, kolostruma in zrelega mleka, vsebujejo  gene za odpornost proti tetraciklinu in eritromicinu, kar predstavlja določeno tveganje za prenos odpornosti na patogene bakterije v dojenčkovem črevesju. Odpornost proti kanamicinu smo priključili iz razloga, ker je bila v predhodnih raziskavah teh sevov nepričakovano pogosta. Tako smo raziskali, ali so v njihovem genomu prisotni pridobljeni geni z zapisi za odpornost proti izbranim antibiotikom. En vzorec kolostruma in 38 vzorcev mleka smo nacepili na gojišči Rogosa in WCA-mup ter osamili 243 izolatov. Rezultati sekvenciranja izolirane DNA so pokazali, da smo s teh gojišč osamili bakterije iz rodov Lactobacillus, Propionibacterium, Streptococcus, Bifidobacterium in Actinomyces. Tem izolatom smo priključili še 56 predhodno izoliranih bakterijskih sevov iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium. Fenotipsko odpornost smo ugotavljali s pomočjo mikrodilucije. Pri sevih, ki so izkazovali fenotipsko odpornost proti določenemu antibiotiku, smo z uporabo PCR metode preverjali prisotnost najbolj znanih genov, povezanih z odpornostjo proti temu  antibiotiku. Fenotipsko odpornost proti eritromicinu smo zaznali pri 3 sevih, proti tetraciklinu pri 10 sevih in proti kanamicinu pri 52 sevih, medtem ko prisotnosti genov erm(A), erm(B), erm(C), erm(T), tet(A), tet(B), tet(C), tet(M), tet(O), tet(W), aac(6’)-aph(2’’), ant(6)-Ia in aph(3’)-IIIa nismo potrdili pri nobenem od teh sevov.</dc:description><dc:publisher>[J. Pukmajster]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-30 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98438</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
