Pregled raziskav branja na Slovenskem od osamosvojitve pa do dandanesKumar Kristančič, Katarina (Avtor) Smolej, Tone (Mentor) Vogrinčič Čepič, Ana (Mentor) Slovenijabranjebralne navaderaziskave branjadiplomsko deloDiplomsko delo se ukvarja s pregledom obstoječih raziskav, ki se ukvarjajo z raziskovanjem branja, v obdobju od 1991 pa do 2016. Ugotovljeno je, da imamo v Sloveniji tri večje raziskave: Slovensko javno mnenje, Nacionalno raziskavo branosti in serijo raziskav s skupnim imenom Knjiga in bralci ter nepregledno število raziskav na mikro ravni. Slovensko javno mnenje je edina longitudinalna družboslovna raziskava pri nas, saj se jo neprekinjeno izvaja že od leta 1968. Z vprašanjem branja se ukvarja le v manjšem obsegu. V letu 2000 je doživela spremembo v vprašanjih in je tako postala mednarodno primerljivejša. NRB se izvaja od leta 2002 dalje. Prednostno se ukvarja z raziskovanjem branosti tiskanih medijev. Ker raziskavo financira zasebni sektor, so javno dostopni le podatki o dosegu enega izida, dostop do ostalega pa je plačljiv. Edina raziskava, ki se poglobljeno ukvarja z branjem, je serija Knjiga in bralci. Do sedaj je bila izvedena petkrat, točneje v letih 1973, 1979, 1984, 1998 in 2014. Za pričujočo raziskavo sta bili, zaradi časovne zamejitve raziskovalnega polja, relevantni zadnji dve. Poleg teh treh večjih raziskav na nacionalni ravni, obstaja še mnoštvo raziskav na mikro ravneh, ki so jih izvedli večinoma posamezniki v okviru zavodov, diplomskih in magistrskih del. Pomembne so, ker vsaj delno zapolnjujejo vrzeli na ravneh, ki se jih makro raziskave niso dotaknile, čeravno ne podajajo rezultatov, ki bi bili reprezentativni za celo Slovensko populacijo. Pregled in interpretacija obstoječih raziskav sta pokazala, da v Sloveniji od osamosvojitve do dandanes, nimamo oblikovane dolgoročne kulturne politike na področju raziskovanja branja.[K. Kumar Kristančič]20162017-11-29 15:57:51Diplomsko delo98405sl