Pomološke lastnosti avtohtonih genotipov pravega kostanja (Castanea sativa Mill.) na območju Dobovca pri RogatcuMordej, Iztok (Avtor) Štampar, Franc (Mentor) Solar, Anita (Komentor) pravi kostanjavtohtoni genotipipomološke lastnostikostanjeva šiškaricaodpornost rastlinLeta 2015 smo v analizo vključili 54 dreves kostanja z območja vasi Dobovec pri Rogatcu. Drevesa smo pregledali na morebitno okužbo s kostanjevim rakom (Cryphonectria parasitica (Murill) M.E. Barr) in napadenostjo s kostanjevo šiškarico (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu). Določili smo jim habitus in izmerili obseg debel. V pomološki analizi smo upoštevali naslednje lastnosti: višino, širino, debelino in maso plodov ter dolžino in širino hiluma. Po UPOV metodi smo plodovom določili barvo, obliko, penetracijo episperma v jedro in embrionijo. Povprečna višina plodov je bila 25,4 mm, povprečna širina 27,8 mm, povprečna debelina 16,9 mm, povprečna dolžina hiluma 19,9 mm, povprečna širina hiluma 10,7 in povprečna masa 8,0 g. Zabeležili smo velike razlike med povprečno najlažjimi in najtežjimi plodovi. Na opazovanem območju smo našli zelo raznolik rastlinski material. Najpogostejši so bili plodovi transverzalno eliptične oblike. Prevladovali so kostanji temno rjave barve. Stopnja penetracije episperma je bila v večini primerov šibka do srednja. Prižastih plodov nismo zasledili. V veliki večini so prevladovali monoembrionalni plodovi. V nadaljnjo selekcijo predlagamo genotipe, ki presegajo maso 10 g, imajo šibko penetracijo episperma v jedro in so manj dovzetni za napade kostanjeve šiškarice in okužbe s kostanjevim rakom. Eno ali več naštetih lastnosti smo zabeležili pri dvanajstih genotipih.[I. Mordej]20172017-11-29 07:15:12Diplomsko delo/naloga98379sl