<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98367"><dc:title>Obravnava stavčnih členov v slovenskem jezikoslovju - raba in funkcija v različnih besedilnih vrstah</dc:title><dc:creator>Blagotinšek,	Blanka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>skladnja</dc:subject><dc:subject>pomenska skladnja</dc:subject><dc:subject>stavčni členi</dc:subject><dc:subject>osebek</dc:subject><dc:subject>predmet v tožilniku</dc:subject><dc:subject>bolonjski magisteriji</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu z naslovom Obravnava stavčnih členov v slovenskem jezikoslovju - raba in funkcija v različnih besedilnih vrstah smo se ukvarjali z obravnavo stavčnih členov v slovenskem jezikoslovju. Z analizo literarnih, publicističnih in znanstvenih besedil smo ugotovili, da se v literarnih in publicističnih delih največkrat pojavi osebek, v znanstvenih pa prilastek. Podrobneje smo si ogledali osebek, ki se v literarnih besedilih večkrat pojavi v morfemski obliki, v publicističnih in znanstvenih pa v leksemski obliki. V vseh treh besedilnih vrstah smo našli členke, ki smo jih glede na njihovo funkcijo vključili v stavčnočlensko analizo, ali pa jih iz nje izločili. S primerjavo površinske in globinske sestave povedi smo dokazali vpliv pomenske skladnje na samo razumevanje besedila. Ugotovili smo, da lahko osebek in predmet v 4. sklonu izražata več različnih pomenov, največ pomenov izražata v literarnih besedilih.</dc:description><dc:publisher>[B. Blagotinšek]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2017-11-28 15:05:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98367</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
