<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98366"><dc:title>Motiv družine v sodobni slovenski ženstveni kratki prozi</dc:title><dc:creator>Burger Mansutti,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žbogar,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>kratka proza</dc:subject><dc:subject>slovenske pisateljice</dc:subject><dc:subject>ženstvena pisava</dc:subject><dc:subject>ženska proza</dc:subject><dc:subject>motiv družine</dc:subject><dc:subject>motiv matere</dc:subject><dc:subject>motiv očeta</dc:subject><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:subject>očetovstvo</dc:subject><dc:subject>družinski odnosi</dc:subject><dc:subject>21. st.</dc:subject><dc:subject>bolonjski magisteriji</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo predstavlja analizo motiva družine v slovenski prozi ženskih avtoric med letoma 2002 in 2012. V teoretičnem delu naloge so predstavljene značilnosti ženstvene pisave in zgodovinski razvoj družine, pri čemer je posebna pozornost namenjena razumevanju delovanja patriarhalne slovenske družine v 19. stoletju, saj v obliki stereotipov še danes ponekod vpliva na položaj in vlogo družinskih članov. Predstavljeni so sodobni koncepti družin, ki so postali bolj vključujoči. V teoretičnem delu so povzete še ugotovitve raziskovalcev, ki so o motivu družine v sodobni slovenski literaturi že pisali, in pa značilnosti sodobne kratke proze. V drugem delu naloge sem analizirala enajst kratkoproznih zbirk, ki so izšle med letoma 2002 in 2012. Izbrana dela so bila nominirana ali nagrajena s katero izmed literarnih nagrad oziroma deležna večjih kritiških odzivov. Predstavila sem opus avtoric in njihova dela, zajeta v analizo. Nato sledi analiza tipov družin, ki se v zgodbah pojavljajo, in odnosov v njih. Največkrat se v zgodbah pojavi motiv biološke jedrne družine, nato sledijo enostarševske, razširjene in reorganizirane družine, pri čemer pa tip družine ni več zagotovilo za izpopolnjujoče in zdrave odnose med družinskimi člani. Posebej sem raziskala podobe mater in očetov v sodobni slovenski ženstveni prozi. Matere so se v večini znebile stereotipa požrtvovalne, mile gospodinje, nasprotno pa pri očetih v prozi težko govorimo o "novem očetovstvu". Predstavljeni so odnosi med sorojenci v obravnavani prozi, ki so po navadi dobri, a nikoli enoznačni, in motiv alkoholizma v družinah, ki je velikokrat izvor nasilja nad otroki. Pozornost je namenjena tudi motivu izgubljenih otrok v zgodbah.</dc:description><dc:publisher>[B. Burger Mansutti]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-11-28 14:38:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98366</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
