Učenje s poizvedovanjem na primeru vsebin tehnike in tehnologije razredne stopnje osnovne šoleZakal, Pavel (Avtor) Avsec, Stanislav (Mentor) Tehnika in tehnologijaMagistrsko delo zajema pregled in opis aktivnih metod poučevanja in umestitev poizvedovalnega učenja (PU) (ang. inquiry-based learning) med te metode. Predstavljen je pojem odnos učencev do tehnike in tehnologije (TIT). Opisana sta načrtovanje in izdelava učnega modela (dvigala) za primer izvedbe PU na razredni stopnji osnovne šole (OŠ). Empirični del temelji na primerjavi dveh metod poučevanja tehniških vsebin v OŠ. Primerjali smo metodi PU in klasičnega poučevanja (KP). Za obravnavo teme (gonila) smo zasnovali učni pripravi za tehniški dan (TD) (5 šolskih ur) v skladu z obema metodama poučevanja. Izhajali smo iz nadgrajenih in razširjenih ciljev iz učnega načrta (UN) za naravoslovje in tehniko (NIT) za 5. razred, ki smo jih ovrednotili po revidirani Bloomovi taksonomski lestvici. TD smo izvajali v treh OŠ v 5. razredih devetletne OŠ. V raziskavi je sodelovalo 40 učencev 5. razredov. Naša primarna motivacija je bila ugotavljanje učinkovitosti PU v primerjavi s KP na kognitivni ravni na razredni stopnji OŠ ob upoštevanju različne predispozicije učencev do vsebin TIT. Za merjenje učinkovitosti smo uporabili nestandardiziran test. Učencem smo v času TD razdelili pred- in potest ter po treh tednih še pozni test, s pomočjo katerega smo merili trajnost znanja. Zanesljivost testa smo določili z intraklasnim koeficientom korelacije IKK = 0,65 (ang. ICC). Pri obeh skupinah je viden enakomeren in zmeren napredek v znanju (Cohen d = 0,49). Statistično pomembne razlike (α < 0,05) učencev so se pokazale na stopnji uporabe po revidirani Bloomovi taksonomski lestvici v prid eksperimentalne skupine z velikim učinkom (η2 = 0,155). Prav tako je test preizkusa skupin (ang. tests of between-subjects effects) pokazal statistično pomembne razlike na stopnji razumevanja in vrednotenja v prid izkazanega znanja kontrolne skupine z velikim učinkom (η2 = 0,248 pri razumevanju in η2 = 0,173 pri vrednotenju). Trajnost znanja se je pokazala kot zmerno do močno večja v prid eksperimentalne skupine. Statistično pomembnih razlik po spolu ni bilo (α > 0,05). Rezultate obeh skupin smo korelirali z rezultati odnosa učencev do TIT, ki smo jih dobili z vprašalnikom »Tehnika in jaz«. Vsi podatki so bili obdelani s pomočjo uporabe opisne statistike in programa SPSS. Učenci so na TD, kjer smo vsebino (gonila) obravnavali z metodo PU, zelo uživali in niso tako občutili obremenitve samega pouka. PU je za učence bilo nekaj novega in drugačnega, zato so bili tudi bolj motivirani za samo delo kot pri KP. Raziskava je pokazala, da je PU primernejše pri obravnavi s praktičnega vidika poučevanja, pri utrjevanju in ponavljanju snovi za večjo trajnost naučenega/pridobljenega.20172017-11-24 02:55:29Magistrsko delo/naloga98295sl