Pridržek lastninske pravice v Sloveniji in tujiniLang, Klementina (Avtor) Juhart, Miha (Mentor) pridržek lastninske pravicepričakovalna pravicaneposestno zavarovanjepodaljšani pridržekrazširjeni pridržekpridržek s klavzulo o predelavistečajizvršbafiduciarna cesijaNemčijaPridržek lastninske pravice je eden bolj efektivnih sredstev zavarovanja plačil, saj nudi ugodne pozicije obema pogodbenima strankama. Kupcu zato, ker neposredno poseduje premičnino kot objekt pridržka, prodajalcu pa iz razloga, da ohranja lastninsko pravico na stvari vse do polnega plačila kupnine. Kot stvarnopravni instrument zavarovanja pridržek v slovenskem režimu opredeljujeta tako SPZ kot OZ, medtem ko je obravnavanje njegovega obnašanja v razmerah insolventnosti prepuščeno splošnemu ZFPPIPP. Zametke instituta je moč najti že v časih, ko je na Slovenskem še veljal ZOR, vendar mu takrat niti praksa niti teorija nista bili najbolj naklonjeni in sta ga poskušali na različne načine izriniti iz sistema. Pridržek lastninske pravice je v večini primerov sklenjen v okviru prodajne pogodbe in pomeni njeno neobvezno klavzulo. Po naravi stvari gre za kreditno prodajo, ki presega učinke načela sočasnosti izpolnitve. Pridržek med strankama velja absolutno, brez zahteve po izpolnitvi kakršnekoli obličnosti, česar ne moremo trditi za učinkovanje erga omnes. Da se bo mogoče sklicevati na pridržek proti tretjim osebam, mora biti kupčev podpis notarsko overjen pred kupčevim stečajem oz. rubežem stvari. V Komentarju OZ na strani 358 beremo, da gre na podlagi takega dejanskega stanja za zoženo uveljavljanje pridržka nasproti kupčevim upnikom, kar daje slednjim vsaj teoretično prednost. Nekateri pravni sistemi namreč prodajalcu nudijo širši nabor pravic v primeru stečaja ali izvršbe kupca, saj lahko v teh postopkih nastopa kot lastnik obremenjene stvari z izločitveno pravico oz. ugovorom, brez pogoja predhodne izpolnitve obličnosti v smislu notarske overitve podpisa. Posebnost lastninskega pridržka je imetništvo pričakovalne pravice s strani kupca, ki mu zagotavlja gotov položaj za pridobitev polne (lastninske) pravice, kar lahko preprečijo le dejavniki, izvirajoči iz njegove sfere. Gospodarska poslovna praksa je ob nezadostnosti učinkov navadnega pridržka razvila obilico njegovih modalitet, ki vsaka zase pomenijo nadgraditev za specifične potrebe (mednarodne) trgovine, hkrati pa za primere nadaljnje prodaje in predelave predmeta pridržka. Te se v bolj ali manj skladni obliki pojavljajo v vseh evropskih nacionalnih redih, čeprav področje kot tako še ni harmonizirano. Kar se materije pridržka tiče, je potrebno poudariti njegovo (ne) moč v razmerah insolventnosti, katerih ureditev pa je v slovenskem sistemu zapostavljena. Čeprav se praksa pri reševanju raznih konfliktnih konstelacij nagiba na nemško ureditev, bi bila kljub temu boljša striktna opredelitev položajev v nacionalnem redu.20172017-11-23 07:15:26Magistrsko delo/naloga98197sl