Alternativne sankcije za mladoletne storilce kaznivih dejanjLučić, Branka (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) Mladoletnikmladoletniška kriminalitetavzgojni ukrepkazenske sankcijesankcioniranje mladoletnikov.Mladoletne storilce kaznivih dejanj so v kazenskem pravu že od nekdaj obravnavali drugače kot polnoletne osebe. Leta 2008 smo dobili nov kazenski zakonik, in čeprav je od njegove uveljavitve minilo več let, pa vse do danes obstaja potreba po urejenem obravnavanju mladoletnih prestopnikov (storilcev kaznivih dejanj in prekrškov); le-ti še niso dobili svojega zakona, ki bi kazensko mladoletniško materijo urejal v samostojnem, posebnem zakonu, tj. ločeno od kazenske zakonodaje in zakona o prekrških. Z novim Kazenskim zakonikom iz leta 1994 so v slovenski prostor stopile povsem nove možnosti kaznovanja mladoletnikov. Da bi se zakonodajalec izognil »klasičnemu« kaznovanju v postopkih za mladoletnike, je uzakonil 11 novih možnosti za sankcioniranje, saj je bilo takšne težnje zaznati tudi drugod po svetu. Nove možnosti kaznovanja je vnesel brez vnaprejšnjih raziskav in analiz na to temo. Sankciji, kot sta denarna kazen in mladoletniški zapor, namreč zakonodajalec izreka le izjemoma, kar pomeni, da gre za skrajnje primere kaznovanja. Namen magistrskega dela je bil prikazati analizo stanja glede alternativnih sankcij pri mladoletnikih v Sloveniji v zadnjih petih letih. Na splošno lahko ocenimo, da glede na že izvedeno analizo iz leta 2010, ki je zajela obdobje 1995–2009, mladoletniška kriminaliteta v Sloveniji ne narašča, lahko pa tudi ugotovimo, da celo upada. Ker je za Slovenijo značilno uvajanje alternativnih načinov obravnavanja, katerih namen je, da do izreka sankcije ne pride, je bil cilj magistrskega dela tudi ugotoviti, kako je z alternativnimi sankcijami za mladoletne storilce kaznivih dejanj.20172017-11-23 07:15:21Magistrsko delo/naloga98196sl