<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98180"><dc:title>Struktura odrivne moči smučarjev skakalcev pri odskoku na mestu</dc:title><dc:creator>Vodan,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jošt,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>smučarski skoki</dc:subject><dc:subject>biomehanika</dc:subject><dc:subject>odskok</dc:subject><dc:subject>imitacija</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost med spremenljivkami odriva smučarja skakalca na skakalnici in spremenljivkami odriva smučarja skakalca pri imitaciji odskoka. Poleg tega se je proučila tudi struktura odrivne moči smučarjev skakalcev v počepu.
Raziskava je bila izvedena v maju 2017 na vzorcu 18 slovenskih tekmovalcev. Ti so bili glede na rezultate v prejšnji sezoni različno uspešni. V vzorcu merjencev so bila tudi 4 dekleta.
Meritve so bile izvedene s pomočjo tenziometrične plošče (SP sport MP4-1, Avstrija) in silomera (Imada Z series, HTG2, DTX2). S pomočjo silomera je bila ugotovljena velikost izometrične sile v skakalnem počepu. S pomočjo tenziometrične plošče je bila izmerjena vertikalna moč odriva pri imitaciji odskoka smučarja skakalca. Prva naloga je zajemala izvedbo vertikalnega odskoka. Druga naloga je zajemala imitacijo odskoka z lovljenjem. Tretja vaja je zajemala imitacijo odskoka na posebni napravi Planica 2. To nalogo so merjenci prvič izvajali v športnih copatih, drugič pa v skakalnih čevljih.
Ugotovljeno je bilo, da se na napravi Planica 1 z večanjem ročice zmanjšuje izmerjena sila na silomeru. Višina odskoka pri vertikalnem skoku je bila v povprečju višja (M = 45 cm) kot pri odskoku z lovljenjem (M = 42,9 cm). Pri izvajanju odskoka na napravi Planica 2 je pri nekaterih merjencih prišlo do težav pri pravilnosti tehnike odskoka. Število merjencev, ki je pravilno izvedlo odskok, je bilo v športnih copatah 9 in v skakalnih čevljih zgolj 7. Povprečna višina odskoka v športnih copatah (M = 46,4 cm) je bila znatno višja kot v skakalnih čevljih (M = 27,5 cm). Pri odskoku s skakalnimi čevlji se je višina znatno znižala in prav gotovo je bila to predvsem posledica prenizke količine vadbe odskoka v skakalnih čevljih pri izbranih merjencih. Nizka dosežena vrednost je tudi rezultat omejitve iztegovanja skočnega sklepa pri odskoku v skakalnih čevljih. V športnih copatah je iztegovanje večje in zato je večji tudi impulz vertikalne sile odriva.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-22 07:20:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98180</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
