<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98178"><dc:title>Učinkovitost postopkov kinezioterapije in manualne terapije pri obravnavi sindroma zapestnega prehoda</dc:title><dc:creator>Korošec,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ipavec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>sindrom zapestnega prehoda</dc:subject><dc:subject>manualna terapija</dc:subject><dc:subject>mobilizacija</dc:subject><dc:subject>manipulacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Sindrom zapestnega prehoda je najpogostejša periferna utesnitvena nevropatija na zgornjem udu in se izraža kor senzorična in motorična okvara, ki se pojavi zaradi kompresije ali trakcije medianega živca v zapestnem prehodu, ter zajema 90% vseh utesnitvenih nevropatij. Senzorična okvara se odraža kot pojav parastezij (mravljinčenja), ščemenja, bolečine in odrevenelosti po poteku medianega živca, ki zajema palec, kazalec, sredinec in radialno stran prstanca. Ti simptomi se pogosto pojavljajo ponoči, ki pa prenehajo po stresanju prizadete roke. Motorična okvara pa se odraža kot zmanjšana moč prijema z okrnjeno funkcijo prizadete roke. Pri tem se pojavi šibkost mišic, ki izvajajo opozicijo palca, opazi se atrofija palčne kepe, kar ima za posledico nenadne padce stvari iz rok. Namen: Z diplomskim delom smo želeli, na osnovi pregleda literature, predstaviti učinkovitost posameznih fizioterapevtskih postopkov pri obravnavi sindroma zapestnega prehoda. Metode dela: Iskanje literature je bilo opravljeno s pomočjo elektronskih baz podatkov Cochrane library, PEDro in PubMed, ter se pri tem omejili na članke objavljene od leta 2010 do leta 2017. Rezultati: Izbranih je bilo dvanajst randomiziranih kontroliranih raziskav, ki so bile objavljene v angleškem jeziku. V teh raziskavah so avtorji proučevali izboljšanja z vključevanjem različnih manualnih tehnik in vadbe, mobilizacije kit in živca. Ugotovili so večja izboljšanja v prid postopkom mobilizacije medianega živca, mobilizacije zapestnih kosti, masažo, manipulacije fascije, ishemične kompresijske terapije in vadbe, mobilizacije kit in živca. Razprava in sklep: Raziskave so bile težko primerljive med seboj, saj so se postopki zdravljenja razlikovali med seboj. Glede na rezultate ne moremo predlagati najučinkovitejšega pristopa, lahko pa zaključimo, da so ti pristopi učinkovitejši od konvencionalne fizioterapije, ki prav tako izboljšuje simptome in funkcijo pacientov. Za dokazovanje učinkovitosti predstavljenih postopkov je potrebno še nadaljnje raziskovanje.</dc:description><dc:publisher> [D. Korošec]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-22 07:15:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98178</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
