Vpliv plenilcev na talna in grmovna ptičja gnezda v antropogeno spremenjenih sonaravnih in urbanih okoljihRutnik, Katja (Avtor) Kos, Ivan (Mentor) Potočnik, Hubert (Komentor) siva vrana/sraka/plenjenje simuliranih ptičjih gnezd/suburbano območjeNizka uspešnost gnezdenja, kot posledica visoke stopnje plenjenja v urbanem, suburbanem območju ter odprti kulturni krajini, pomembno vpliva na populacijsko dinamiko. Raziskave na takšnih območjih so pokazale, da so glavni plenilci ptice iz družine vran. Študija plenjenja talnih, grmovnih in drevesnih umetnih simuliranih gnezd je potekala v 2 gnezditvenih sezonah. Za lažjo identifikacijo plenilcev je bila četrtina (polovica) gnezd naključno opremljena s kamerami. Izkazalo se je, da je stopnja plenjenja sive vrane odvisna od okoljskih dejavnikov. V prvem poskusu v bližini deponije kljub dolgotrajni izpostavljenosti gnezd ni bilo zabeleženega plenjenja s strani sive vrane. Le-te so raje izkoristile že znan vir hrane. V drugem poskusu so bila gnezda izpostavljena v 3–5-dnevnem obdobju na urbanem območju in ob plenjenju premeščena na novo lokacijo. Stopnja plenjenja umetnih simuliranih gnezd je bila kmalu po izpostavitvi visoka (30–100 %), kar nakazuje na prisotnost učenja ob dolgoročni izpostavljenosti. V večji meri so plenile sive vrane 79 %, srake 18 %. V tretjem delu smo v izogib učenju izbrali 4 prostorsko ločena območja ter gnezda izpostavili za največ 5 dni. Stopnja plenjenja je v tem primeru znašala 25–75 %.20172017-11-21 07:15:08Magistrsko delo/naloga98173sl