<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98160"><dc:title>Kakovost notranjega okolja v povezavi s socio-ekonomskimi kazalci</dc:title><dc:creator>Recek,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovjak,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kump,	Teja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kakovost notranjega okolja</dc:subject><dc:subject>energetska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>socio-ekonomski status</dc:subject><dc:subject>gospodinjstva</dc:subject><dc:description>Uvod: Ljudje v razvitem svetu večino svojega časa preživimo v notranjih prostorih. Kakovost notranjega okolja lahko vpliva na zdravje in delovno sposobnost ljudi, zato je pomembno, kakšna je kakovost notranjega okolja, v katerem se zadržujemo. Na samo kakovost notranjega okolja lahko vpliva tudi socio-ekonomski status uporabnikov. Vpliv socio-ekonomskega statusa na kakovost notranjega okolja so dokazali raziskovalci v več državah. Namen: Namen magistrskega dela je s pilotno študijo ugotoviti, kako socio-ekonomski kazalci vplivajo na kakovost notranjega okolja, saj takšne raziskave v Sloveniji še ni bilo izvedene, ter podati priporočila za izboljšanje kakovosti notranjega okolja. Metoda dela: Izdelava magistrskega dela je temeljila na deskriptivni metodi dela. Pregledali smo relevantno znanstveno in strokovno literaturo s področja kakovosti notranjega okolja in energetske učinkovitosti stavb v povezavi s socio-ekonomskimi kazalci. Izvedli smo spletno anketo, pridobljene podatke statistično analizirali s testom hi-kvadrat in jih primerjali z izsledki že znanih raziskav. Na koncu smo podali priporočila za boljšo kakovost notranjega okolja. Rezultati: Spletno anketo je v celoti rešilo 714 respondentov iz vseh slovenskih regij. Vključena so bila gospodinjstva iz vaške, primestne in mestne krajevne skupnosti, z različnim povprečnim skupnim neto gospodinjskim prihodkom, z različno dokončano stopnjo izobrazbe ter različnim statusom zaposlitve. Rezultati spletne ankete kažejo, da gospodinjstva z boljšim socio-ekonomskim statusom namenijo več gospodinjskih prihodkov za zagotavljanje boljšega bivalnega udobja in tako bivajo v objektih z boljšo kakovostjo notranjega okolja. Prav tako je zaznana boljša kakovost notranjega okolja v objektih z višjo energetsko učinkovitostjo stavbe. Socio-ekonomski status gospodinjstva, na podlagi rezultatov spletne ankete, nima vpliva na energetsko učinkovitost stavbe. Najpomembnejši razlog za investicijo v povečanje energetske učinkovitosti stavbe je manjša poraba energije za ogrevanja, ki ji respondenti dajejo prednost pred kakovostjo notranjega okolja. Razprava in zaključek: Rezultati izvedene spletne ankete so pokazali, da ima socio-ekonomski status gospodinjstev vpliv na kakovost notranjega okolja. Med posameznimi rezultati ankete in rezultati že izvedenih raziskav je prišlo do največjega odstopanja pri dolžini časa odprtosti oken naenkrat in frekvence odpiranja oken za vsaj 5 minut naenkrat. Za kakovostno notranje okolje so potrebni celoviti ukrepi, podprti z aktivnostmi uporabnikov, ki smo jih navedli v priporočilih. Gospodinjstva je treba ozavestiti, da lahko že z majhnimi in enostavnimi ukrepi bistveno izboljšajo kakovost notranjega okolja, v katerem preživimo večino svojega časa. Ta vidik je pomembnejši od rabe energije, kar pa glede na rezultate, dobljene v spletni anketi, ni ravno trenutno mnenje Slovencev.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-19 07:15:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98160</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
