Merske lastnosti de Morton indeksa premičnosti pri pacientih z mišično-kostnimi okvaramiZupanc, Aleksander (Avtor) Puh, Urška (Mentor) Novak, Primož (Komentor) DEMMIfizioterapijamerilno orodjemerske značilnostipremikanjeUvod: Premičnost je pomemben kazalnik funkcioniranja posameznika. Za oceno sposobnosti izvajanja gibalnih dejavnosti sta pri pacientu ključni oceni ravnotežja in premičnosti. De Morton indeks premičnosti (angl. de Morton mobility index – DEMMI) je standardizirano merilno orodje za oceno premičnosti, ki vključuje izvedbo 15 nalog. Namen: Prevesti DEMMI v slovenščino in ugotoviti njegove merske lastnosti pri pacientih z mišično-kostnimi okvarami na rehabilitaciji. Metode dela: V postopku prevajanja in medkulturne prilagoditve, s katerim smo ugotavljali tudi zanesljivost med preiskovalci za slovenski prevod DEMMI, je sodelovalo devet preiskovancev z mišično-kostnimi okvarami, povprečno starih 78 let (SO 6 let; razpon 71–85 let), vključenih v rehabilitacijo. Za ugotavljanje veljavnosti, odzivnosti, najmanjše klinične pomembne razlike, učinka tal in stropa smo s prevodom DEMMI, razvrstitvijo funkcijske premičnosti, testom hoje na 10 metrov, 6-minutnim testom hoje, Bergovo lestvico za oceno ravnotežja in motoričnim delom lestvice funkcijske neodvisnosti ocenili 30 pacientov povprečno starih 54 let (SO 18 let; razpon 22−84 let), z mišično-kostnimi okvarami, z ali brez okvar perifernega živčevja. Ocenjevanje je potekalo ob sprejemu na rehabilitacijo, po dveh in po štirih tednih obravnave. Za oceno veljavnosti smo izračunali Spermanov koeficient korelacije (ro) med ocenami DEMMI in izidi drugih merilnih orodji. Razlike v ocenah merilnih orodij med ocenjevanji smo ugotavljali s testom t za odvisne vzorce. Za ugotavljanje veljavnosti za znane skupine smo izračunali parni t test za neodvisne vzorce. Za oceno odzivnosti smo uporabili metodo izračuna velikosti učinka. Najmanjšo klinično pomembno razliko smo ugotavljali z metodo izračuna razpršenosti, učinek tal in stropa pa z deleži preiskovancev, ki so dosegli najnižje ali najvišje možno število točk. Rezultati: Zanesljivost med preiskovalci je bila odlična (τ = 0,82–0,97). Sočasna veljavnost DEMMI je bila dobra do zelo dobra (ro = 0,55–0,92). Preiskovanci, ki niso hodili, so imeli statistično značilno nižje ocene DEMMI (povprečje 26; SO 8) v primerjavi s tistimi, ki so hodili s hoduljo (povprečje 33; SO 4) ali berglami (povprečje 44; SO 8). Z DEMMI smo zaznali velike razlike premičnosti po dveh tednih (velikost učinka = 1,15) in še večje razlike po štirih tednih (velikost učinka = 1,97). Najmanjša klinično pomembna razlika je bila 5 točk, učinka tal in stropa za DEMMI nismo ugotovili. Zaključki: Slovenski prevod DEMMI je razumljiv. DEMMI je pri pacientih z mišično-kostnimi okvarami na rehabilitaciji, ne glede na starost, veljavno in občutljivo merilno orodje, ki loči raven premičnosti za znane skupine preiskovancev ter nima učinka tal in stropa. Ocenjevanje z DEMMI je kljub različnim vzrokom in ravnmi zmanjšane sposobnosti premikanja pri preiskovancih, pokazalo izboljšanje premičnosti po dveh in po štirih tednih rehabilitacije, zato ga priporočamo za uporabo v fizioterapiji. Prevod DEMMI bo objavljen za uporabo v Sloveniji.20172017-11-16 11:57:40Magistrsko delo/naloga98098sl