<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=97989"><dc:title>Šestosni serijski manipulator za izvajanje meritev v industrijskem okolju</dc:title><dc:creator>Prevc,	Jošt	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelj,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtomatizacija meritev</dc:subject><dc:subject>serijski manipulator</dc:subject><dc:subject>šestosni mehanizem</dc:subject><dc:description>V merilni tehniki se z večjim številom merilnih inštrumentov ter parametrov pojavlja vedno večja potreba po avtomatizaciji merilnih postopkov. Na ta način je določen eksperiment lahko opravljen hitreje in z manjšo potrebo po poseganju operaterja v eksperiment.

V pričujočem delu je predstavljena priprava manipulatorja s šestimi stopnjami prostosti za preizkušanje delovanja magnetnih enkoderjev v odvisnosti od različnih izmaknjenosti merilnih glav od magneta.

Na podlagi zahtev za merjenje parametrov magnetnih enkoderjev je bil izbran šestosni manipulator podjetja \emph{Standa Ltd.}, ki je sestavljen iz triosnega premičnega sistema za nastavljanje pozicije, na katerega je nato pričvrščen še triosni sistem za nastavljanje orientacije. Koračni motorji v oseh so vodeni preko krmilnikov, ki z računalniškega programskega vmesnika prejemajo ukaze.

Modularnost manipulatorjevih osi omogoča, da ga lahko sestavimo v več različnih konfiguracij. Iz tega razloga kinematični model ni vnaprej določen, temveč ga moramo izpeljati za izbrano konfiguracijo. Pri tem se soočimo s problemom direktne kinematike, ki obravnava izračun zunanjih koordinat iz znanih vrednosti notranjih spremenljivk. Prav tako pridemo tudi do obratnega problema, ki ga imenujemo inverzna kinematika. Ta obravnava izračun notranjih koordinat iz znanih vrednosti zunanjih koordinat. V postopku meritve manipulatorju pogosto podamo ciljno točko, ki mora biti dosežena z vrhom mehanizma. Iz te točke je potrebno izračunati premike posamezne osi. Ker so izračunani premiki lahko različnih dolžin, bodo nekatere osi svojo pot opravile prej kot druge, kar pa je za uporabnika lahko moteče. Iz tega razloga lahko pred premikom izvedemo sinhronizacijo premikov, kjer izračunamo parametre hitrostnega trapeznega profila za vsako os na tak način, da bodo ciljno točko dosegle istočasno.

Za podajanje merilnih rezultatov ob uporabi opisanega manipulatorja je pomembno, da vemo, s kakšno ponovljivostjo se je manipulator sposoben premikati iz točke v točko. Iz tega razloga izvedemo standardiziran merilni postopek, s katerim verificiramo zahtevano ponovljivost manipulatorja.

Za čim lažjo interakcijo uporabnika z manipulatorjem je potrebno ustvariti preprost in hkrati ustrezno zmogljiv in robusten uporabniški vmesnik. Iz tega razloga se uporabniški vmesnik razdeli na več nivojev. Nižji nivoji so zadolženi za komunikacijo ter izvajanje kompleksnejših matematičnih in logičnih operacij, na višje nivoje pa izvozimo le tiste funkcije in informacije, za katere želimo, da ima končni uporabnik nad njimi nadzor.

Za konec je predstavljen še primer dejanske merilne aplikacije, kjer manipulator uporabimo za merjenje učinkovitosti ob različnih mehanskih izmikih. V programu po korakih spreminjamo pozicijo čitalne glave nad magnetom ter v vsaki točki zajamemo želene podatke z enkoderja. Zbrani podatki nam omogočijo verifikacijo mehanskih toleranc enkoderja ter nam hkrati pomagajo poiskati pozicijo optimalnega delovanja.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-15 12:55:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97989</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
