<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=97804"><dc:title>Rusifikacija in sovjetizacija Srednje Azije</dc:title><dc:creator>Križanec,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrinc,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Uhlik,	Mladen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ruščina</dc:subject><dc:subject>rusifikacija</dc:subject><dc:subject>sovjetizacija</dc:subject><dc:subject>jezikovna politika</dc:subject><dc:subject>jezikovna asimilacija</dc:subject><dc:subject>Srednja Azija</dc:subject><dc:subject>notranja politika</dc:subject><dc:subject>20. st.</dc:subject><dc:subject>bolonjski magisteriji</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava odnos med centrom in periferijo v ruskem imperiju in Sovjetski zvezi na primeru Srednje Azije v času od sredine 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Avtor predpostavlja, da je jezikovna politika imperialnega in sovjetskega centra v odnosu do srednjeazijske periferije imela dvojno vlogo. En del te politike je predstavljal izgradnjo izobraževalnega sistema in upravne infrastrukture, medtem ko je ravno preko tega politika na območje periferije istočasno vnašala elemente jezikovne in kulturne asimilacije zavoljo konsolidacije svoje moči. Avtor predpostavlja tudi to, da so se pristopi centra razlikovali glede na časovno obdobje in obliko oblasti. Poseben poudarek je na razlikah v pristopu med imperialno in sovjetsko oblastjo, pri čemer avtor ugotavlja tudi to, da obe obdobji nista pomenili enoznačne politike, pač pa se je le-ta prilagajala in spreminjala tudi znotraj obeh obdobij.</dc:description><dc:publisher>[M. Križanec]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-13 14:15:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97804</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
