Teologija liturgije pri Josephu Ratzingerju / Benediktu XVI.Pogačnik, Rok (Avtor) Štrukelj, Anton (Mentor) BogJezus KristusCerkevliturgijabogoslužječeščenjemolitevJoseph RatzingerBenedikt XVI.V magistrskem delu poskušamo predstaviti teologijo liturgije Josepha Ratzingerja / Benedikta XVI. Bogoslužno življenje Cerkve ima v vseh obdobjih njegovega življenja zanj osrednje mesto in predstavlja življenjski prostor njegove vere. K témi se vedno vrača ne le kot teolog, ampak tudi kot duhovnik, škof in papež, ki s svojim oznanjevanjem in delovanjem širi pravilno razumevanje bogoslužja. Verjame, da se v ravnanju s sveto liturgijo odločata usoda vere in Cerkve, zato se témi posveča z veliko predanostjo. Ne v svojih spisih ne v odločitvah se ne ukvarja najprej s tehničnimi vprašanji o izvajanju obredov, ampak želi predstaviti svoje uvide v duha liturgije ter tako spodbuditi novo liturgično gibanje, katerega sadovi bodo ponovno odkritje in poglobljeno, z duhom češčenja prežeto obhajanje bogoslužja. Svojo misel o liturgiji opira na njene tri vidike: kozmičnost, zgodovinskost in skrivnostnost. Bogoslužje, ki je popolnoma osredinjeno na skrivnost Svete Trojice, je udeleženost v trinitarnem dialogu ljubezni in slavljenje, ki ga ustvarjeni svet usmerja proti svojemu Stvarniku, Gospodarju življenja in smrti; liturgija tako zaobjema celoten kozmos. Njen prvi subjekt je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus, ki v svoji velikonočni skrivnosti vrača stvarstvu izgubljeno dostojanstvo. Bogoslužje ni le prazno spominjanje preteklih dogodkov, ampak je zaradi prisotnosti Svetega Duha živa prisotnost Boga v svetu. Pristno okolje liturgije je Cerkev, skupnost svetih vseh časov, v katerem je na zakramentalen način Oče preko Sina v Svetem Duhu deležen češčenja vsega stvarstva, ki ga v liturgiji posvečuje. Liturgija je Božja in vnaprej dana, zato je ne moremo ustvarjati ali poljubno spreminjati. Tesno je povezana z življenjem, saj zajema pravi odnos do Boga, ki je pogoj za pravi odnos do ljudi in sveta. Ratzinger poudarja, da liturgija v češčenje zajema celega človeka in vse človeško življenje ter more preoblikovati tudi našo vsakdanjost; vdor Božjega v svet, ki se zgodi pri bogoslužju, mora preobraziti vso našo resničnost.[R. Pogačnik]20172017-11-09 09:56:23Magistrsko delo/naloga97764sl