<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=97761"><dc:title>Zakrament spovedi kot dar usmiljenja in sprave</dc:title><dc:creator>Pavšek,	Miroslav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štrukelj,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spoved</dc:subject><dc:subject>Jezus</dc:subject><dc:subject>zakrament</dc:subject><dc:subject>Cerkev</dc:subject><dc:subject>odnos</dc:subject><dc:subject>sprava</dc:subject><dc:subject>greh</dc:subject><dc:subject>pokora</dc:subject><dc:subject>usmiljenje</dc:subject><dc:subject>pravičnost</dc:subject><dc:subject>odpuščanje</dc:subject><dc:subject>dar.</dc:subject><dc:description>V nalogi avtor predstavi zakrament spovedi skozi oči mistikinje Adrienne von Speyr, cerkvenega učiteljstva po Katekizmu katoliške Cerkve, Antona Strleta, sv. Janeza Pavla II., sv. Favstine Kowalske in nekaterih drugih avtorjev.
Osrednji del naloge je sestavljen iz štirinajstih delov, ki pa so ena celota. V prvem in drugem delu se avtor osredotoči na Adrienne von Speyr, ki spoved osredišči na Jezusa Kristusa, kot zgled spovedanca. V tretjem in četrtem delu avtor kratko predstavi zakrament sprave in kako je se je razvijal skozi zgodovino. V petem delu prikaže odnos Cerkve do spovedi, do spovedanca in se pri tem opira predvsem na delo sv. Janeza Pavla II. V nadaljevanju avtor predstavi dinamiko greha, kajti brez greha tudi spoved ni potrebna; tu se opira predvsem na Katekizem katoliške Cerkve. Nato obravnava temeljne drže spokornih dejanj po Antonu Strletu. V osmem in devetem delu se avtor osredotoči na svetopisemski temelj Božjega usmiljenja, pravičnosti in odpuščanja, v nadaljevanju pa spregovori o »sodišču« Božjega usmiljena po sv. Favstini Kowalski, ki zelo slikovito spregovori o spovedi. Potem predstavi, kdo je lahko delivec zakramenta spovedi in kakšni so njeni učinki. Tudi tu se opira predvsem na učiteljstvo katoliške Cerkve. V dvanajstem poglavju avtor spregovori o odpustkih, ki so bili v zgodovini zelo pereča tema, predvsem zaradi napačnega poimenovanja in razumevanja. Pri tem delu se avtor opira na Antona Strleta. V zaključku osrednjega dela pa nam avtor osvetli samo obhajanje zakramenta spovedi ter praktične napotke za dobro opravljeno spoved. Pri tem se opira predvsem na priporočila in napotke iz Katekizma.
Namen dela je, da bi ponovno odkrili bogastvo zakramenta spovedi in pomembnosti le-te v našem življenju; spoved je dar, ki nam je podarjen in ni nekaj strašnega ali nepomembnega, ampak intimno, veselo srečanje z Jezusom Kristusom, ki je vir naše svobode in sreče.</dc:description><dc:publisher>[M. Pavšek]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-09 09:56:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97761</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
