Arheologija Logaške kotlineKrašna, Matjaž (Avtor) Mlekuž, Dimitrij (Mentor) arheologijaarheološka najdiščaLogatecKalceLogaška kotlinaNamen naloge je pregled do sedaj znanih arheoloških najdišč v Logaški kotlini. Pregled je v obliki kataloga 67 najdišč, ki so opisana s ključnimi podatki: ime, vrsta, čas in lega ter kratek opis najdišča in njegovega današnjega stanja. V nalogi so nekatera ozemlja, za katera je sklepati, da pripadajo istemu najdišču, predstavljena pod skupnim imenom. Izkazalo se je, da je bil človek v Logaški kotlini dejaven že v kameni dobi, a je najdb iz tega časa le malo (npr. kameni orodji z Medvedc). Najstarejši skupki najdb, pokazatelji bivanja na tem območju, so bili odkriti na vrhu treh hribov znotraj območja, na t. i. gradiščih (npr. na Velikih bukvah), datirajo pa iz konca bronaste in skozi celo železno dobo. Po rimskem vdoru v ta prostor so domačini prevzeli nov način življenja, kar je moč opaziti na najdišču Mareke, ki leži pod hribom Velike bukve. V istem času so na področju kotline tri rimska naselja. Po letu 400 ni več sledu o stalnem življenju v kotlini. V ta čas je moč umestiti le nekatere posamezne detektorske ali naključne najdbe, predvsem na področju Vodic, in domnevno poselitev na Čevici. Materialne sledi srednjega veka so zelo skromne; enako velja za pisne vire. Šele ob koncu srednjega in nato skozi celotni novi vek se Logaška kotlina vzpostavi kot bolj pomembno bivalno področje, na katerem ob koncu novega veka obstaja devet vasi ali zaselkov.[M. Krašna]20172017-11-07 15:14:12Diplomsko delo/naloga97738sl