Dozimetrični učinki intrafrakcijskih premikov organov pri brahiradioterapiji raka materničnega vratuMarolt, Primož (Avtor) Peterlin, Primož (Mentor) Hudej, Robert (Komentor) intrafrakcijski premikibrahiradioterapijapulzna hitrost dozekritični organiD2cm3D01cm3dozne omejitveklinični obsevalni načrtkontrolni obsevalni načrtmagnetno resonančno slikanjeMed obsevanjem z brahiradioterapijo s pulzno hitrostjo doze prihaja do premikanja organov v področju male medenice zaradi peristaltike in različne polnjenosti sečnega mehurja. Oddaljenost organov se s tem glede na aplikator in vir sevanja spreminja, kar lahko povzroči razliko med načrtovano in absorbirano dozo na kritičen organ. Doze na kritične organe preverjamo s pomočjo parametrov D0,1cm3 in D2cm3. Namen: Namen raziskave je ovrednotiti dozne razlike na kritične organe, nastale zaradi premikanja organov med brahiradioterapijo s pulzno hitrostjo doze. Metode dela: Raziskovalni vzorec predstavlja 15 bolnic z neoperabilnim rakom materničnega vratu, zdravljenih z magnetno resonačno slikovno vodeno brahiradioterapijo. Uporabljena sta bila klinično potrjen obsevalni načrt in kontrolni obsevalni načrt. Kontrolno magnetno resonačno slikanje je bilo opravljeno po koncu obsevanja. Pridobljene slike s ponovno vrisanimi organi so bile registrirane s kliničnimi slikami, ki so bile narejene za potrebe načrtovanja obsevanja. Opazovali in primerjali smo spremembo velikosti volumnov mehurja in danke ter razliko med obema obsevalnima načrtoma v dozi na 0,1cm3 in 2cm3 volumna mehurja, danke, sigmoidnega črevesa in tankega črevesa. Rezultati in razprava: Pri vseh bolnicah smo za mehur in danko med obema slikanjema z magnetno resonanco ugotovili premik oz. spremembo volumna vrisanih organov. Statistična obdelava podatkov kaže, da ne prihaja do statistično značilnih razlik v spremembi volumnov mehurja in danke med kliničnim in kontrolnim slikanjem. Pri opazovanju D2cm3 smo za danko odkrili statistično značilno razliko (p = 0,038), pri ostalih organih ni bilo statistično značilnih razlik. Z raziskavo nismo odkrili statistično značilnih razlik pri opazovanju D0,1cm3. Kljub povprečno majhnim razlikam v dozah med obema načrtoma prihaja v posameznih primerih do relativno velikih doznih razlik med obema obsevalnima načrtoma. Zaključek: V raziskavi smo dokazali, da se kritični organi med brahiterapijo s pulzno hitrostjo doze premikajo ali se spreminja njihov volumen. V povprečju so ti premiki majhni, prav tako nismo našli statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da ne prihaja do statistično značilnih razlik pri opazovanem D2cm3 kritičnih organov, razen pri danki. V posameznih primerih prihaja do velikih razlik, zato bi veljalo razmisliti o kontrolnem magnetno resonančnem slikanju po 1. aplikaciji vsaj v primerih, ko so načrtovane doze blizu mejnih vrednosti.20172017-10-29 07:15:41Magistrsko delo/naloga97618sl