<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=97618"><dc:title>Dozimetrični učinki intrafrakcijskih premikov organov pri brahiradioterapiji raka materničnega vratu</dc:title><dc:creator>Marolt,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterlin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hudej,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>intrafrakcijski premiki</dc:subject><dc:subject>brahiradioterapija</dc:subject><dc:subject>pulzna hitrost doze</dc:subject><dc:subject>kritični organi</dc:subject><dc:subject>D2cm3</dc:subject><dc:subject>D0</dc:subject><dc:subject>1cm3</dc:subject><dc:subject>dozne omejitve</dc:subject><dc:subject>klinični obsevalni načrt</dc:subject><dc:subject>kontrolni obsevalni načrt</dc:subject><dc:subject>magnetno resonančno slikanje</dc:subject><dc:description>Med obsevanjem z brahiradioterapijo s pulzno hitrostjo doze prihaja do premikanja organov v področju male medenice zaradi peristaltike in različne polnjenosti sečnega mehurja. Oddaljenost organov se s tem glede na aplikator in vir sevanja spreminja, kar lahko povzroči  razliko med načrtovano in absorbirano dozo na kritičen organ. Doze na kritične organe preverjamo s pomočjo parametrov D0,1cm3 in D2cm3. Namen: Namen raziskave je ovrednotiti dozne razlike na kritične organe, nastale zaradi premikanja organov med brahiradioterapijo s pulzno hitrostjo doze. Metode dela: Raziskovalni vzorec predstavlja 15 bolnic z neoperabilnim rakom materničnega vratu, zdravljenih z magnetno resonačno slikovno vodeno brahiradioterapijo. Uporabljena sta bila klinično potrjen obsevalni načrt in kontrolni obsevalni načrt. Kontrolno magnetno resonačno slikanje je bilo opravljeno po koncu obsevanja. Pridobljene slike s ponovno vrisanimi organi so bile registrirane s kliničnimi slikami, ki so bile narejene za potrebe načrtovanja obsevanja. Opazovali in primerjali smo spremembo velikosti volumnov mehurja in danke ter razliko med obema obsevalnima načrtoma v dozi na 0,1cm3 in 2cm3 volumna mehurja, danke, sigmoidnega črevesa in tankega črevesa. Rezultati in razprava: Pri vseh bolnicah smo za mehur in danko med obema slikanjema z magnetno resonanco ugotovili premik oz. spremembo volumna vrisanih organov. Statistična obdelava podatkov kaže, da ne prihaja do statistično značilnih razlik v spremembi volumnov mehurja in danke med kliničnim in kontrolnim slikanjem. Pri opazovanju D2cm3 smo za danko odkrili statistično značilno razliko (p = 0,038), pri ostalih organih ni bilo statistično značilnih razlik. Z raziskavo nismo odkrili statistično značilnih razlik pri opazovanju D0,1cm3. Kljub povprečno majhnim razlikam v dozah med obema načrtoma prihaja v posameznih primerih do relativno velikih doznih razlik med obema obsevalnima načrtoma. Zaključek: V raziskavi smo dokazali, da se kritični organi med brahiterapijo s pulzno hitrostjo doze premikajo ali se spreminja njihov volumen. V povprečju so ti premiki majhni, prav tako nismo našli  statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da ne prihaja do statistično značilnih razlik pri opazovanem D2cm3 kritičnih organov, razen pri danki. V posameznih primerih prihaja do velikih razlik, zato bi veljalo razmisliti o kontrolnem magnetno resonančnem slikanju po 1. aplikaciji vsaj v primerih, ko so načrtovane doze blizu mejnih vrednosti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-29 07:15:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97618</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
