<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=97595"><dc:title>Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij v muzejski komunikaciji</dc:title><dc:creator>Djokić,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perko,	Verena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Predovnik,	Katarina Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>muzeologija</dc:subject><dc:subject>arheologija za javnost</dc:subject><dc:subject>informacijsko-komunikacijske tehnologije</dc:subject><dc:subject>3D tehnologija</dc:subject><dc:subject>pečnice</dc:subject><dc:description>Z interpretacijo in komunikacijo kulturnih vsebin arheološke premične dediščine se kot predstavniki arheološke znanstvene discipline ukvarjajo predvsem muzeji, največ na področju prezentativne komunikacije. Znotraj arheologije sta se v drugi polovici 20. stoletja razvili dve teoretski usmeritvi. Z delovanjem prve, procesne arheologije sovpadajo tradicionalni muzeji, z delovanjem druge, postprocesne arheologije pa sodobni (reformirani,inkluzivni) muzeji ter ekomuzeji. Za prve, tradicionalne muzeje je značilna komunikacija znanstvenih informacij in monodisciplinarni pristop k preučevanju, medtem ko drugi, moderni muzeji s pridom izkoriščajo znanja drugih disciplin, kot so muzeologija, informatika, semiotika in družbene vede, ter s tem uspešno tvorijo družbeno pomembne, kulturne informacije in širijo kolektivno zavest o skrbi za dediščino. Za interpretacijo muzejskega predmeta in berljivost njegove kulturne vsebine je nujno poznavanje delovanja človeške percepcije ter obenem kako te informacije prezentirati v prostoru. Pri slednjem so nam lahko v veliko pomoč informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), pri katerih pa se je potrebno zavedati, da predstavljajo zgolj eno od orodij in ne cilja, ki ga imamo v mislih pod oznako interpretacija preteklosti. Ta se v pravem pomenu razvije šele v muzejskem prostoru, ki skupaj z IKT tvori novo kvaliteto imenovano figura. Eno teh orodij so tudi 3D tehnologije, ki sem jih uporabila za rekonstrukcijo in interpretacijo muzejskega predmeta - srednjeveške pečnice in lončene peči, v katero je bila nekoč vgrajena.</dc:description><dc:publisher>[S. Djokić]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2017-10-27 12:13:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>97595</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
