Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij v muzejski komunikacijiDjokić, Sanja (Avtor) Perko, Verena (Mentor) Predovnik, Katarina Katja (Komentor) muzeologijaarheologija za javnostinformacijsko-komunikacijske tehnologije3D tehnologijapečniceZ interpretacijo in komunikacijo kulturnih vsebin arheološke premične dediščine se kot predstavniki arheološke znanstvene discipline ukvarjajo predvsem muzeji, največ na področju prezentativne komunikacije. Znotraj arheologije sta se v drugi polovici 20. stoletja razvili dve teoretski usmeritvi. Z delovanjem prve, procesne arheologije sovpadajo tradicionalni muzeji, z delovanjem druge, postprocesne arheologije pa sodobni (reformirani,inkluzivni) muzeji ter ekomuzeji. Za prve, tradicionalne muzeje je značilna komunikacija znanstvenih informacij in monodisciplinarni pristop k preučevanju, medtem ko drugi, moderni muzeji s pridom izkoriščajo znanja drugih disciplin, kot so muzeologija, informatika, semiotika in družbene vede, ter s tem uspešno tvorijo družbeno pomembne, kulturne informacije in širijo kolektivno zavest o skrbi za dediščino. Za interpretacijo muzejskega predmeta in berljivost njegove kulturne vsebine je nujno poznavanje delovanja človeške percepcije ter obenem kako te informacije prezentirati v prostoru. Pri slednjem so nam lahko v veliko pomoč informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), pri katerih pa se je potrebno zavedati, da predstavljajo zgolj eno od orodij in ne cilja, ki ga imamo v mislih pod oznako interpretacija preteklosti. Ta se v pravem pomenu razvije šele v muzejskem prostoru, ki skupaj z IKT tvori novo kvaliteto imenovano figura. Eno teh orodij so tudi 3D tehnologije, ki sem jih uporabila za rekonstrukcijo in interpretacijo muzejskega predmeta - srednjeveške pečnice in lončene peči, v katero je bila nekoč vgrajena.[S. Djokić]20122017-10-27 12:13:01Diplomsko delo97595sl