The circular character of the conceptual space of cognitive scienceDemšar, Ema (Avtor) Kordeš, Urban (Mentor) Ratcliffe, Matthew (Komentor) kognitivna znanostV magistrskem delu raziskujem odnos med dvema pogledoma na človekovo duševnost: znanstvenim pogledom, skozi katerega duševnost opisujejo in razlagajo discipline kognitivne znanosti, in življenjskim pogledom, skozi katerega duševnost doživljamo in razumemo v kontekstu vsakdanjega življenja. Pri orisu teh dveh navidezno nasprotujočih si perspektiv izhajam iz dveh vplivnih filozofskih analiz: iz razprave o utemeljenosti konceptov objektivističnega sveta znanosti v t. i. “življenjskem svetu” vsakdanjega izkustva Edmunda Husserla (1970) ter iz razlikovanja med t. i. manifestno in znanstveno podobo človeka v svetu Wilfrida Sellarsa (1963). Predstavitev in primerjava Husserlove in Sellarsove pozicije odpreta prostor za razpravo o prepletenosti znanstvene in življenjske perspektive, obenem pa predstavljata izhodišče za kritiko naturalizma v raziskovanju duševnosti. Kot pokaže Husserl, naturalistična drža izvira iz pozabe, da je objektivistični svet znanosti zgolj od življenjskega sveta abstrahirana idealizacija, ki jo življenjski svet vseskozi navdaja s pomenom. Husserlovo kritiko naturalizma skozi pregled klasičnega konceptualnega prostora filozofije duha razširim v preizpraševanje osnovnih naturalističnih predpostavk o znanosti in svetu. Pokažem, da je naturalistična drža še posebej protislovna v preučevanju človeških spoznavnih procesov, kjer mora, da bi utemeljila svoje zaupanje v znanost, paradoksalno predpostaviti natanko tiste vidike sveta, ki naj bi jih preiskovala. V sklepu, da se kognitivna znanost ne more zanašati na absolutne metafizične ali epistemološke temelje, predlagam, da mora znanstveno preučevanje duševnosti pripoznati pomen izkustveno-življenjskega pogleda biti duševnost. Ob pregledu večplastne prepletenosti obeh perspektiv se izkaže, da je znanstveni pogled na duševnost utemeljen v življenjskem svetu, obenem pa ga na najrazličnejše načine spreminja in sooblikuje. V opori na udejanjeni pristop h kognitivni znanosti (Varela et al. 1991) in teorijo zankanja človeških vrst Iana Hackinga (1995) konceptualiziram dve dimenziji soodvisnosti znanstvenega in življenjskega pogleda na duševnost. Zaključim s predlogom, da je dosledna kognitivna znanost, ki upošteva nezmožnost ločitve spoznavnega subjekta od spoznanega sveta, primorana nenehoma dopuščati možnost predrugačenja lastnih predpostavk. Raziskovanje duševnosti je tako poklicano k refleksivnosti do svoje teorije in prakse, ki bi pripoznala zgodovinsko, doživljanjsko in družbeno-politično situiranost lastnih konceptov, obenem pa tudi vlogo in odgovornost kognitivne znanosti v oblikovanju družbenih koncepcij duševnosti ter povezanih načinov, na katere je duševnost razumljena, doživljana in živeta v kontekstu vsakdana.[E. Demšar]20172017-10-27 02:53:35Magistrsko delo/naloga97566sl