<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=97552"><dc:title>Enofazni serijski aktivni močnostni filter</dc:title><dc:creator>ROŽEJ,	MARTIN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nemec,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>enofazni serijski aktivni močnostni filter (SAPF)</dc:subject><dc:subject>MOSFET tranzistor</dc:subject><dc:subject>DSP</dc:subject><dc:subject>mikrokrmilnik</dc:subject><dc:subject>kaskadna regulacija</dc:subject><dc:subject>vzporedna regulacija</dc:subject><dc:subject>THD</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava zgradbo, delovanje, načrtovanje in izdelavo enofaznega serijskega aktivnega močnostnega filtra (v nadaljevanju SAPF) za korekcijo napajalne napetosti med omrežjem in bremenom.

V začetnem delu je podan osnovni pregled močnostnih omrežnih filtrov, s poudarkom na delovanju aktivnega serijskega filtra, ki je sestavljen iz vhodnega in izhodnega tranzistorskega mostiča. Opisano je delovanje in topologiji obeh mostičev, ter regulacija njunih izhodnih veličin.

V osrednjem delu magistrskega dela so podane smernice načrtovanja take naprave, katere so bile upoštevane med samo izdelavo. V fazi načrtovanja je govora tudi o osnovnem delovanju celotne naprave preko poenostavljene blokovne sheme. Med drugim so podrobneje razloženi posamezni segmenti vezja, prav tako različne modifikacije, ki so se pojavile tekom izdelave in testiranjem naprave.

V nadaljevanju je podrobneje opisana programska koda, ki se izvršuje na mikrokrmilniku. Podana je osnovna arhitektura programa (inicializacija, neskončna zanka, zaščitna prekinitev in periodična prekinitev), kjer so posamezni sklopi tudi podrobneje opisani. Dodatna pozornost je namenjena opisu izvajanja programa ob preklopnih manevrih (vklop, izklop, izredni dogodek).

Za konec so predstavljeni rezultati meritev naprave med obratovanjem, s čimer smo se prepričali, da filter deluje v skladu z želenimi pričakovanji. Osredotočili smo se tako na meritve napetosti in toka v časovnem prostoru, tako v prostem teku, kot z bremeni na izhodu, kot tudi meritve napetosti v frekvenčnem prostoru, s čimer smo učinkovitost filtra podali tudi preko faktorja THD.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-26 13:35:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97552</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
